Mediji #družba 7.10.2021 11:22

Večina uporabnikov se na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih sooča z dvomljivimi informacijami

Ljubljana, 7. oktobra - Internet je v prvem letošnjem četrtletju po podatkih državnega statističnega urada redno uporabljalo 89 odstotkov prebivalcev, starih med 16 in 74 let. Na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih jih je 58 odstotkov videlo neresnično ali dvomljivo informacijo, njeno resničnost je po podatkih statistikov preverilo 37 odstotkov uporabnikov.

Ljubljana.
Računalnik, internet, delo, komunikacija.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

V prvem četrtletju je bralo internetne novice, časopise ali revije 68 odstotkov starih med 16 in 74 let. Po podatkih statističnega urada jih je 64 odstotkov za pošiljanje sporočil, objavljanje slik, posnetkov uporabljalo družbene medije (npr. Instagram, Snapchat, Facebook), 12 odstotkov jih je na družbenih medijih in drugih spletnih straneh delilo mnenja o družbenih ali političnih temah, osem odstotkov jih je sodelovalo prek interneta v posvetovanjih o družbenih ali političnih temah ali v glasovanjih, podpisalo peticije (na e-demokracija, predlagam.vladi.si), je danes objavil državni statistični urad.

Z rastjo uporabe interneta pa se, kot so opozorili na statističnem uradu, na internetu povečuje tudi obseg t. i. lažnih novic - dvomljivih ali neresničnih informacij in vsebin. V prvem četrtletju je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo kakšno tako informacijo ali vsebino (npr. video, sliko) 58 odstotkov uporabnikov, starih med 16 in 74 let, kar je okoli 912.340 oseb.

Take informacije so videvali v največjem odstotku tisti, stari med 25 in 34 let (71 odstotkov), sledili so stari med 16 in 24 let (69 odstotkov), stari med 35 in 44 let (69 odstotkov) in v najmanjšem odstotku tisti, stari med 65 in 74 let (28 odstotkov).

Med tistimi, ki so videli lažno ali dvomljivo informacijo oz. vsebino, je 39 odstotkov uporabnikov prepoznalo, da je informacija ali njihov vir nezanesljiv, 37 odstotkov je preverilo njeno resničnost. Delež takšnih je bil največji med tistimi, ki so stari med 16 in 24 let (54 odstotkov), najmanjši pa med 55-64-letniki (26 odstotkov).

Resničnost take informacije ali vsebine so prej omenjeni preverjali na različne načine. Največ, 30 odstotkov, jih je preverilo vire podatkov ali našlo druge informacije, npr. na drugi novičarski spletni strani, Wikipediji, 15 odstotkov jih je uporabilo druge, neinternetne vire podatkov ali pa so o takšnih informacijah razpravljali z drugimi osebami, vendar ne prek interneta, 14 odstotkov jih je spremljalo razpravo o resničnosti take informacije na internetu ali sodelovalo v takšni razpravi.

Preostalih 63 odstotkov izmed tistih, ki so na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videli lažno ali dvomljivo informacijo ali vsebino, njene resničnosti ni preverilo. Največkrat naveden razlog je bil, da so že vedeli, da je informacija, vsebina ali vir nezanesljiv; tako jih je odgovorilo 39 odstotkov. Enajst odstotkov jih je odgovorilo, da za to nimajo ustreznega znanja, 19 odstotkov jih resničnosti informacije ni preverilo iz drugih razlogov.

Med osebami, starimi med 16 in 74 let, je bilo sicer v prvem četrtletju 89 odstotkov takih, ki so redno uporabljale internet. V primerljivem lanskem obdobju je bilo takih dva odstotka manj. Delež rednih uporabnikov je bil najmanjši med tistimi, starimi med 65 in 74 let, in sicer 62-odstoten. Takih, ki so internet uporabljali večkrat na dan, je bilo med to starostno skupino 82 odstotkov, potem ko jih je bilo leto prej 75 odstotkov. Takih, ki ga niso uporabljali še nikoli, je bilo osem odstotkov.

Kot so izpostavili na državnem statističnem uradu, je bil delež neuporabnikov interneta res še vedno največji med tistimi, starimi od 65 do 74 let, se pa zmanjšuje. V prvem letošnjem četrtletju jih je bilo 31 odstotkov, v enakem lanskem obdobju pa 44 odstotkov.

Na vprašanje, zakaj ne uporabljajo interneta, jih je največ, 56 odstotkov, navedlo, da zato, ker ga ne potrebujejo ali je po njihovem mnenju nekoristen, nezanimiv, 39 odstotkov internet ne zanima, 28 odstotkov jih je menilo, da nimajo dovolj veščin za uporabo računalnika, interneta, 27 odstotkov pa, da so za to že prestari.

V prvem četrtletju je imelo dostop do interneta 93 odstotkov gospodinjstev, v katerih živi vsaj ena oseba, stara med 16 in 74 let. Kot so še zapisali na statističnem uradu, je 83 odstotkov gospodinjstev do interneta dostopalo prek fiksne internetne povezave. Od teh jih 51 odstotkov ni imelo težav s fiksno internetno povezavo, 31 odstotkov pa jih je imelo težave zaradi pogostih prekinitev povezave ali z zmanjšano hitrostjo povezave.

Pri 23 odstotkih je bila hitrost povezave nižja od pogodbeno zagotovljene, pri 18 odstotkih se je povezava včasih za daljši čas prekinila brez vnaprejšnjega obvestila ponudnika internetnih storitev (npr. zaradi vzdrževanja, nadgradnje infrastruktur). Pri desetini uporabnikov je ponudnik storitev težave z internetno povezavo predolgo odpravljal.