Občine z več prebivalci in višjim proračunom po ugotovitvah raziskave praviloma bolj odprte in transparentne

"Lokalna samouprava ima velik vpliv na življenja Slovenk in Slovencev, zato mora biti delovanje občin odprto in vključujoče. Transparentnost, odprtost, integriteta in učinkovitost so temelj zagotavljanja odgovornega ravnanja oblasti," je ob današnji predstavitvi izsledkov raziskave o odprtosti in transparentnosti slovenskih občin, ki so jo v sodelovanju z državnim svetom izvedli inštitut Danes je nov dan, Organizacija za participatorno družbo ter Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, poudaril Nejc Horvat iz inštituta Danes je nov dan.

Kot je še izpostavil, je možnost vpogleda v delovanje oblasti minimalni demokratični standard, popolnoma odprto delovanje pa cilj, h kateremu je treba stremeti. Takšno delovanje občankam in občanom namreč omogoča sodelovanje v različnih procesih lokalne samouprave. "Višji kot so standardi odprtosti, transparentnosti in dostopnosti, višja je podpora in zaupanje javnosti v delovanje institucij," je opozoril Horvat.

Po njegovih besedah so želeli zaupanje javnosti v delovanje institucij dvigniti na naslednjo raven, zato so pripravili sistematičen pregled področja. V raziskavi so tako z 80 kazalniki, razdeljenimi v pet vsebinskih sklopov, analizirali 212 slovenskih občin. Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, ki se nanašajo na transparentnost delovanja občinskega sveta, preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, transparentnost in vključenost prebivalcev v postopek sprejemanja občinskega proračuna, dostopnost občinskega spletnega mesta ter vključenost javnosti v delovanje občine in ustrezno obveščanje.

Kot so ugotovili avtorji raziskave, 95 odstotkov občin pri pregledu vsebin ni doseglo niti polovice od 100 možnih točk. Najvišjo oceno je z 67,2 točke dosegla Mestna občina Ljubljana, najnižjo pa občina Velika Polana, ki je dosegla 13,5 točke.

Zbrane rezultate so sicer objavili na interaktivnem spletnem mestu Lestvica transparentnosti, kjer lahko občanke in občani poleg sistematičnega pregleda stanja preverijo, kako so se izkazale posamezne občine in jih primerjajo z ostalimi občinami ali pa le s tistimi, ki imajo podoben proračun oziroma število prebivalcev. Za vsako občino so avtorji raziskave podali tudi pet priporočil, s pomočjo katerih lahko občine javnost še bolj vključijo v svoje delovanje.

Raziskavo je danes pozdravil tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je ob tem poudaril, da bi ob dejstvu, da se sredstva komuniciranja, predvsem družbena omrežja, nahajajo v vsakem gospodinjstvu in so dostopna vsakemu posamezniku, lahko pričakovali, da je participatornost v sodobni družbi bolje razvita kot kadarkoli prej. Nasprotno pa po besedah Kovšce nekatere raziskave kažejo, da se participacija ljudi navkljub vsesplošni prisotnosti informacij ter možnosti delitve informacij in izražanja mnenj, ta zmanjšuje.

Ob tem je poudaril pomen zaupanja javnosti v institucije, ki upravljajo z njihovimi življenji in transparentnost delovanja vseh organov. "Ne gre zgolj za ohranjanje integritete, ne gre zgolj za ohranjanje legitimnosti, gre tudi za količino in kakovost informacij, ki so ljudem dostopne, da lahko učinkovito razumejo dogajanja in si ustvarijo svoja mnenja ter seveda s tem oblikujejo tudi svoje družbene akcije za doseganje svojih ciljev kot posamezniki in kot del družbe," je dejal.

Rezultati raziskave bodo po besedah Kovšce doprinesli tudi k aktivnostim državnega sveta, ki je nosilec projekta ponovnega poizkusa vzpostavitve pokrajin v Sloveniji. "V tem času, ko poskušamo najti zakonski okvir za ustanovitev pokrajin in prenos pristojnosti, je zelo pomembno vedeti, v kolikšni meri je lokalna samouprava sposobna sprejeti pristojnosti in s tem tudi odgovornost za kakovostno vodenje in upravljanje," je izpostavil Kovšca. Po njegovem prepričanju je za državni svet namreč ključno artikulirati nakazane rešitve na tak način, da se lokalna samouprava na ustanovitev pokrajin učinkovito pripravi in upraviči idejo o decentralizaciji države.