Turizem 14.9.2021 16:33

Na Slovenski turistični borzi 82 tujih udeležencev iz 17 držav

Ljubljana, 14. septembra - Slovenska turistična borza letos gosti 193 udeležencev, od tega 82 tujih iz 17 držav. Gre za tuje organizatorje potovanj, ki bodo lahko pripomogli k okrevanju slovenskega turizma po pandemiji covida-19. Na gospodarskem ministrstvu povratek na raven iz leta 2019 pričakujejo šele leta 2024; glede na lani se letos obeta 11-odstotna rast prihodov.

Ljubljana.
Napis I feel Slovenia.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Slovenska turistična borza (Slovenian Incoming Workshop - SIW) je vsako leto največji poslovni dogodek slovenskega turizma. Letos dogodek poteka v drugačni obliki kot običajno, in sicer v obliki študijskih tur v vseh štirih slovenskih makroregijah. Dogodka se udeležuje 82 predstavnikov tujih ter 111 slovenskih podjetij.

Od tujih predstavnikov se jih borze 78 odstotkov udeležuje prvič. "Največ jih je iz Italije in Avstrije, sledijo Nemčija, Nizozemska, Češka, Poljska, Belgija, Velika Britanija," je danes na novinarski konferenci ob robu SIW povedala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Udeleženci prihajajo tudi iz drugih držav, denimo Skandinavije, Izraela in ZDA. "V ospredju je individualni pristop do turizma, zato je tudi borza pripravljena zelo personalizirano; agenti lahko izberejo veliko doživetij glede na svoje interese. V ospredju so trajnostni turizem, trajnostni razvoj in avtentična doživetja v skladu z našo vizijo Slovenije," je dodala.

Z rezultati letošnje poletne turistične sezone so na STO zadovoljni. Junija in julija so zabeležili 28 odstotkov več turističnih prihodov kot lani; tujih je bilo 58 odstotkov, domačih pa devet odstotkov več. V primerjavi z letom 2019 je bilo prihodov še vedno 28 odstotkov manj.

V prvih sedmih mesecih letos je bilo glede na lani turističnih prihodov 15 odstotkov manj, število prenočitev je upadlo za 14 odstotkov. Tujih gostov je bilo v tem obdobju za 19 odstotkov manj, domačih pa 11 odstotkov manj. Največ prenočitev turistov je bilo v občinah Piran, Ljubljana, Bohinj, Kranjska Gora in Izola. Glede na enako obdobje leta 2019 je bilo v prvih sedmih mesecih letos še vedno 61 odstotkov prihodov manj.

Napovedi za jesen so sicer ugodne in če ne bo dodatnih zapiranj, na STO v vsem letu pričakujejo 11-odstotno rast turističnih prihodov in petodstotno rast prenočitev. 30 odstotkov več pričakujejo tujih turistov, nekaj manj kot lani pa domačih.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je izpostavil pomoč države turistični panogi v luči covida-19. Za turizem je bila skozi osem protikoronskih paketov in posebni interventni zakon rezervirana okoli milijarda evrov, je izpostavil. Spomnil je, da se brezposelnost v turizmu ni povečala, pač pa v panogi velja pomanjkanje kadra.

Poudaril je, da bo okrevanje turizma dolgotrajno, na azijske goste po njegovem ne gre računati vsaj še prihodnje leto. Bo pa z digitalnim covidnim potrdilom potovanje olajšano za evropske turiste, saj bo negotovosti glede prehajanja meja manj. Na številke iz leta 2019 bi se sicer po oceni Zajca lahko vrnili šele v letu 2023 ali še bolj verjetno v letu 2024.

Na poti okrevanja bo slovenskemu turizmu pomagala tudi nova strategija slovenskega turizma. To bo za novo sedemletno obdobje izdelalo avstrijsko podjetje PKF tourismexperts, je spomnil Zajc. Revizija stare strategije, katere uresničevanje je prekinila pandemija covida-19, je sicer pokazala šibkost zlasti pri ustvarjanju dodane vrednosti na gosta, je ocenil. Nova strategija bo, v primerjavi s staro, prinesla tudi akcijske načrte, ki naj bi poskrbeli za njeno uresničitev. Dokument naj bi bil pripravljen do konca leta.

Sicer pa je v medresorskem usklajevanju zakon o gostinstvu, ki naj bi uredil zlasti področje obratovalnega časa lokalov in oddajanje nepremičnin v kratkotrajni najem prek raznih platform. Med drugim Zajc napoveduje tudi obvezno postrežbo vode iz pipe. Na turizem pa bo vplival tudi širši zakonodajni paket s področja debirokratizacije, je spomnil: "Čim manj nepotrebnih birokratskih ovir, ki bodo prinesle lažje in boljše poslovanje podjetij."

Zajc je odgovarjal tudi na vprašanje glede bonov, ki jih je država namenila državljanom po pandemiji covida-19 najprej za koriščenje v nastanitvenih obratih, nato pa še širše. Lanskih turističnih bonov je bilo doslej izkoriščenih za skoraj 200 milijonov evrov, še dobrih 150 milijonov je na razpolago. Letošnjih t. i. bonov 21 pa je bilo od rezerviranih 192 milijonov evrov doslej unovčenih za okoli 50 milijonov evrov. "Letos podaljšanja veljavnosti bonov zaenkrat ne načrtujemo," je pojasnil Zajc.