znanost-zgodba 12.10.2021 9:30

Planota Vremščica kot izobraževalni poligon centra za sonaravno rekultiviranje

Ljubljana, 12. oktobra - Na kraški planoti Vremščica že od leta 2000 deluje center za sonaravno rekultiviranje, ki predstavlja izobraževalni in raziskovalni poligon, hkrati pa je poznan tudi po sonaravni proizvodnji ovčjega mleka in sira. Trenutno tudi na Vremščici poteka projekt preučevanja pristopa k izboljšanju zdravstvenega stanja in reprodukcije drobnice.

Vremščica.
Avtohtone ovce, Istrska pramenka ali kraška ovca.
Foto: STA

Ljubljana.
Predstojnik Klinike za reprodukcijo in velike živali Veterinarske fakultete Janko Mrkun.
Foto: STA

Ljubljana.
Predstojnik Klinike za reprodukcijo in velike živali Veterinarske fakultete Janko Mrkun.
Foto: STA

Vremščica.
Avtohtone ovce, Istrska pramenka ali kraška ovca.
Foto: STA

Vremščica.
Avtohtone ovce, Istrska pramenka ali kraška ovca.
Foto: STA

Vremščica.
Vodja Centra za sonaravno rekultiviranje (CSR) Vremščica Andrej Škibin.
Foto: STA

Center za sonaravno rekultiviranje (CSR) Vremščica je bil ustanovljen leta 2000 na pobudo ljubljanske Veterinarske fakultete v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Nahaja se na kraški planoti Vremščica, med Senožečami, Divačo in Vremsko dolino, na nadmorski višini okrog 800 metrov. Vodja CSR Vremščica Andrej Škibin je za STA dejal, da sam center obsega 268 hektarov v najemu, saj imajo v lasti zelo malo površin. Večina jih najemajo od posameznikov ali od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Omenjena površina zajema 110 hektarov travnikov.

Samo ime Center za sonaravno rekultiviranje pove, da je bil center ustanovljen z namenom, da se s pomočjo živali skuša preprečiti zaraščenje kraških površin. "Na žalost pa skozi dosedanje izkušnje vidijo, da se zaraščenja popolnoma ne da preprečiti, motorka in kosilnica moreta namreč še vedno za živaljo, sicer ostajajo mlada drevesa, ki se zaraščajo," je pojasnil Škibin. S košnjo na Vremščici predelajo seno, ki ga uporabijo za zimsko krmljenje živali, predvsem ovac, iz mleka katerih pridobivajo tudi nekatere izdelke za prodajo.

Pri izboru pasem za rejo se po besedah Škibina v centru osredotočajo predvsem na slovenske avtohtone pasme. "Sicer so bile te v večini na Vremščici prisotne že prej, a do zdaj smo čredo očistili vseh križank in tako imamo pasmo mlečne ovce istrska pramenka in cikasto govedo, ki ga sicer ne uporabljamo za pridobivanje mleka, želimo pa si tudi, da bi imeli čiste krškopoljske prašiče, saj imamo zaenkrat križance v tipu krškopoljskih prašičev," je povedal sogovornik.

Trenutno je na kmetiji čez 400 odraslih ovc ter 25 plemenskih ovnov, letošnji podmladek pa šteje okoli 90 mladic in nekaj ovenčkov, ki bodo prihodnje leto pripravljeni za pripust. Na leto po besedah Škibina proizvedejo približno med 25.000 in 27.000 litrov mleka, iz katerega pridelajo od pet do šest ton sira, dolomitske skute in belega sira v slanici.

Poligon za študente in raziskovanje

Prednostno CSR Vremščica ostaja zvest svoji ustanovni nalogi: "Tukaj izobražujemo bodoče veterinarje ali veterinarske tehnike ter živinorejce, pri nas lahko opravljajo tudi strokovne prakse, vse več pa se pri nas izvajajo tudi razni raziskovalni projekti in znanstveni preizkusi," je poudaril Škibin.

Po besedah predstojnika Klinike za reprodukcijo in velike živali Veterinarske fakultete Janka Mrkuna je doslej na Vremščici potekalo več kot deset projektov. "Projekti so v glavnem usmerjeni v ekološko vzrejo in rekultiviranje Krasa, kjer se planota nahaja, ter preučevanju vpliva živali na ekosisteme v tem biotopu, preučuje pa se tudi način sobivanja divjih in domačih živali na mejnih področjih, predvsem tam, kjer gozd prehaja v pašnike. Ravno tako so se na Vremščici izvajale študije, povezane z ekotoksikologijo, predvsem s preučevanjem vpliva veterinarskih zdravil na mikroekosisteme v kraškem svetu."

Kot piše na spletni strani centra, so na Vremščici denimo izvajali oziroma še izvajajo študije učinkov dodatkov krmi na zdravje živali in na spremembe v okolju, študije o ureditvi sistemov za nadzorovano pašo z uporabo začasnih elektroograj in razvoj silvo-pastoralnih sistemov rabe zemljišč v območjih z omejenimi dejavniki, študije o varnem shranjevanju in uporaba biorazgradljivih organskih odpadkov, ki nastanejo pri vzreji živali, spremljajo pa tudi razgradnjo aktivnih snovi antiparazitikov v iztrebkih in zemlji pri pašni reji drobnice.

Aktualen projekt preučevanja pristopa k izboljšanju zdravstvenega stanja in reprodukcije drobnice

Po besedah Mrkuna je trenutno eden od glavnih projektov, ki se sicer vrši na Vremščici in na Spodnjem Jezerskem, preučevanje pristopa k izboljšanju zdravstvenega stanja in reprodukcije drobnice: "Projekt poteka s ciljem povečane proizvodnje in pa trajnostne rabe živinorejske panoge reja drobnice. Raziskave potekajo na dveh slovenskih avtohtonih pasmah ovac. Na področju Vremščice je to istrska pramenka, katere značilnost je striktna sezona, kar pomeni, da so živali godne za pripust v jesenskem obdobju, medtem ko na območju Jezerskega preučujemo jezersko-solčavsko ovco, ki pa je celoletno poliestrična, kar pomeni, da lahko jagnji čez celo leto."

Kot je dodal Mrkun je v pripravi še mednarodni projekt sobivanja večjih živali z naslovom Odporne živali v trajnostnih mešanih sistemih proste reje, ki poteka pod akronimom ROAM-FREE v okviru evropske iniciative CORE Organic ERA-Net. Pri tem projektu sodelujemo z različnimi državami, in sicer z Norveško, Dansko, Romunijo in Italijo, njegov namen pa je preučiti, kako sobivanje različnih živali vpliva na samo okolje in na zdravstveno stanje živali, s poudarkom na prosti reji prašičev. Na Vremščici bomo v raziskovalni projekt skušali umestiti slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašič," je še dodal.