Evropski parlament potrdil dogovor o podnebni nevtralnosti do leta 2050

Bruselj, 24. junija - Evropski parlament je danes potrdil podnebni zakon, s katerim je politična zaveza za sprejem evropskega zelenega dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 postala pravno zavezujoča obveznost. Nova evropska podnebna pravila med drugim zvišujejo tudi cilj EU glede zmanjšanja izpustov do leta 2030 s 40 na vsaj 55 odstotkov.

Za podnebni zakon je glasovalo 442 poslancev, 203 so bili proti, 51 pa se jih je glasovanja vzdržalo, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

O zakonu so se države članice sicer neuradno dogovorile že aprila, zdaj pa je politična zaveza gleda podnebnih ciljev EU postala pravna obveznost.

Sprejeti zakon evropskim državljanom in državljankam ter podjetjem zagotavlja pravno varnost in predvidljivost, ki ju potrebujejo za načrtovanje tega prehoda, so zapisali pri Evropskem parlamentu.

Po letu 2050 si bo EU prizadevala za negativne izpuste. Nova evropska podnebna pravila obenem povečujejo cilj EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. To mora po novem znašati vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in ne več 40 odstotkov.

Poleg tega bo prihodnji predlog Evropske komisije o uredbi za urejanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva povečal ponore ogljika v EU, s čimer se bo cilj EU za leto 2030 dejansko povečal na 57 odstotkov, so pojasnili.

Komisija bo do 30. septembra 2023 in nato vsakih pet let ocenila skupni napredek, ki so ga dosegle države članice, ter skladnost nacionalnih ukrepov pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Na podlagi prvega pregleda leta 2023 bo nato določila največjo količino izpustov toplogrednih plinov do leta 2050. Ta t. i. "proračun za toplogredne pline" bo postal eno od meril za opredelitev revidiranega cilja EU za leto 2040.

Sprejeti zakon določa tudi ustanovitev evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe. Gre za neodvisen znanstveni organ, ki bo spremljal napredek in ocenjeval, ali evropska politika sledi zadanim ciljem.

Poročevalka Evropskega parlamenta Jytte Guteland (S&D) je po glasovanju dejala, da je ponosna, da imamo končno podnebno zakonodajo. "Sama bi si želela še višje zaveze, vendar je to dober dogovor, ki temelji na znanosti in bo privedel do velikih sprememb. Evropska unija mora v naslednjem desetletju bolj zmanjšati izpuste kot v preteklih treh desetletjih skupaj, poleg tega pa imamo nove in ambicioznejše cilje, ki lahko spodbudijo več držav, da stremijo k tem ciljem," je dejala.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, pristojen za zeleni dogovor, je med razpravo v Evropskem parlamentu poudaril pomen podnebnega zakona. "S podnebno politiko rešujemo človeštvo, vendar še nismo na koncu, niti še ne na začetku konca. Zdaj imamo podnebni zakon, ki ima zgodovinski pomen, a edino pravo merilo našega uspeha bo, če bomo uspeli spremeniti politike na vseh področjih in v vseh vprašanjih," je poudaril komisar.

V današnji razpravi je sicer bilo slišati tako izraze podpore zakonu, predvsem na strani desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), pa tudi kritike, da je premalo ambiciozen, cilji pa prenizki. Kritični so bili zlasti v vrstah Zelenih in Levice. Slišati je bilo tudi opozorila, da je treba upoštevati razlike med državami članicami pri doseganju podnebnih ciljev.

"Gre za najbolj pomemben izziv za človeštvo. Moramo narediti, kar je potrebno, vendar pa ta podnebni zakon to ni. Je premalo, prepozno," je dejala poslanka Levice Anja Hazekamp in dodala, da ne bomo uspeli obdržati globalnega segrevanja pod mejo 1,5 stopinje C.

Po besedah slovenskega poslanca Franca Bogoviča (EPP/SLS) bomo morali za dosego začrtanih ciljev v naslednjih mesecih in letih storiti še veliko. Najprej bo treba določiti taksonomijo, ki bo ob obnovljivih virih energije zagotovo morala biti pozorna tudi na ostale nizkoogljične vire, je dejal.