Veleposlanik Jarc v Bruslju o prioritetah slovenskega predsedovanja EU

Bruselj, 10. junija - Slovenija želi v času predsedovanja Svetu EU svoje delo opraviti na pragmatičen in učinkovit način in biti pošten posrednik, je dejal vodja stalnega predstavništva Slovenije pri EU Iztok Jarc na današnji virtualni predstavitvi slovenskih prioritet, ki jo je organiziral bruseljski think tank Evropski politični center (EPC).

Slovensko predsedovanje bo z ozirom na prehod iz pandemičnega obdobja v čas po pandemiji covida-19 v mnogih pogledih "prehodno", je uvodoma dejal direktor za študije Janis Emmanouilidis iz EPC.

Ob tem je izpostavil veliko zanimanje za dogodek, ki ga je prek video povezave spremljalo skoraj 500 udeležencev. Visoka številka po njegovem mnenju ne odraža samo velikega zanimanja za slovensko predsedovanje EU, pač pa tudi visoka pričakovanja.

Veleposlanik Jarc je med glavnimi prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja naštel odpornost in gospodarsko okrevanje EU, konferenco o prihodnosti Evrope, evropski način življenja in vladavino prava ter varno EU.

Kot enega najpomembnejših dosjejev je omenil prenovljeni zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55, ki ga bo Evropska komisija predstavila v juliju. Po besedah Jarca gre za težko in občutljivo vprašanje za vse države članice.

Glede načrtov slovenskega predsedstva na tem področju je dejal, da bo vse odvisno od tega, kaj bo predstavila komisija. Slovenija bo skušala doseči čim večji napredek. Prizadevala si bo za skladen in celovit pristop v različnih sestavah Sveta EU.

Po uvodni predstavitvi je veleposlanik odgovarjal na vprašanja, ki so jih udeleženci lahko posredovali prek spleta.

Slovenija podpira okrepljeno vlogo Evropskega azilnega podpornega urada (Easo). Zadnja poteza petih sredozemskih držav, ki so pred dnevi v pismu izrazile strinjanje, da se gre naprej s krepitvijo vloge Easa, je označil za dober znak v pravo smer. Potrebujemo večjo vlogo Easa na terenu, je menil.

Pristop Slovenije je bil zmeraj ta, da skušamo prispevati k napredku v razpravi o migracijskemu paktu, da se osredotočimo na tista področja, kjer je mogoče doseči kompromis, in to sta Easo ter uredba o spremembah evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac, je še pojasnil na vprašanje.

Eno od vprašanj se je nanašalo tudi na širitev EU, še zlasti na začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, ki jo v procesu blokira Bolgarija. Slovenija namerava sklicati prvo medvladno konferenco z obema državama takoj, ko bo razrešeno vprašanje bolgarske blokade v Svetu EU, je dejal Jarc.

Slovenija sicer pri več dosjejih čaka na predloge Evropske komisije. Med temi je predlog glede ustanovitve novega evropskega organa za odziv na izredne razmere na področju zdravja (Hera). Slovenija si želi ambiciozne institucije, ki bo vključevala raziskovalne in razvojne možnosti ter proizvodno infrastrukturo na ravni EU.

Podobno je tudi s predlogom o uvedbi digitalnega davka, predvidenim za sredino julija. Če in ko bo prišel, bo to ena največjih prioritet Slovenije, je dejal veleposlanik.

Eno od vprašanj se je nanašalo tudi na direktivo o minimalni plači v EU. Po mnenju Jarca gre za težko in zapleteno vprašanje, saj imajo države članice tukaj različna stališča. Slovenija je ena od držav, ki si želijo dogovora in si bo prizadevala doseči največji možen napredek.

Ostala vprašanja v povezavi s prioritetami so se nanašala na konferenco o prihodnosti Evrope, kjer bo Slovenija po besedah Jarca spodbujala čim širšo vključenost državljanov v razpravo, na odnose med EU in Združenim kraljestvom, na temo boja proti raku in pravice otrok.