Podjetja 11.6.2021 8:05

UniCredit: Okrevanje pogojeno z obvladovanjem pandemije

Ljubljana, 11. junija - Države, ki bodo poskrbele za obvladovanje epidemije covida-19, še zlasti morebitnega novega vala okužb, bodo po navedbah Dana Bucse iz skupine UniCredit hitreje okrevale. "To je še posebej pomembno za Slovenijo, ki bi lahko do konca prihodnjega leta dosegla popolno okrevanje," je poudaril za STA.

Ljubljana.
Glavni ekonomist za regijo srednje in vzhodne Evrope pri skupini UniCredit Dan Bucsa.
Foto: UniCredit

Bucsa, glavni ekonomist za regijo srednje in vzhodne Evrope pri skupini UniCredit, ki je navzoča tudi v Sloveniji, je ocenil, da je pred nami obdobje močne rasti svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Ta bi se letos lahko približala šestim odstotkom BDP, v prihodnjem letu pa presegla štiri odstotke. "Rast bo visoka na račun padca v lanskem letu in najgloblje recesije po drugi svetovni vojni," je spomnil.

Globalno povpraševanje narašča hitro. V regiji srednje in vzhodne Evrope je bilo to v letošnjih prvih štirih mesecih na račun naraščanja števila okužb s covidom-19 nekoliko šibkejše. Dodatno na hitrost okrevanja vplivajo tudi fiskalni ukrepi, je povedal Bucsa.

Tako bi se po njegovih ocenah območje z evrom lahko na predkoronske ravni BDP vrnilo v drugi polovici leta 2022, medtem ko bi se ZDA na to raven lahko vrnile že letos. "Okrevanje ZDA na predkoronsko raven se bo po naših ocenah odvilo skoraj eno leto prej kot v Evropi," je pojasnil.

V regiji srednje in vzhodne Evrope bodo razmere v letošnjem letu odvisne od razvoja dogodkov, povezanih s pandemijo. Pri tem je pomembno število cepljenih in ugotavljanje dejanskega števila okuženih. Do sedaj so ocene Imperial College London o okužbah znatno odstopale od uradnih podatkov v regiji, v Sloveniji pa manj. "Sedaj bodo države morale preiti v upravljanje s pandemijo, pri čemer je zelo pomembno vedeti, koliko je okuženih," je dejal Bucsa.

Številne države v regiji pričakujejo, da se bo število okužb poleti močno zmanjšalo, kot se je zgodilo lani, a izkušnje kažejo, da je število jeseni znova začelo hitro naraščati. Države morajo zato po njegovem mnenju poskrbeti za precepljenost, posebno starejših in ranljivejših, da bi s tem preprečile morebitni četrti val okužb in s tem vnovično ustavitev javnega življenja.

V začetku letošnjega leta so ob negotovih razmerah države v regiji okrevale različno hitro. Turčija je edina država v regiji, ki lani ni zašla v recesijo. Med državami, ki naj bi letos nadoknadile lansko izgubo, so po Bucsovih navedbah Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija in morda Rusija. Ostale, med njimi Slovenija, Češka, Slovaška, Bolgarija, Bosna in Hercegovina ter Hrvaška, naj bi popolnoma okrevale do konca prihodnjega leta.

"Slovenija bi to lahko dosegla v začetku prihodnjega leta," je ocenil Bucsa in navedel, da bo BDP po trenutnih ocenah letos rasel približno pet odstotkov, prihodnje leto pa bo nekje nad štirimi odstotki. "Vse bo odvisno od rasti v območju z evrom, kjer analitiki nenehno nadgrajujejo svoje napovedi," je dejal. Kot je strnil, ima Slovenija med državami v regiji najbolj stabilne kapitalske tokove, ker je izvoz med epidemijo upadel manj kot BDP, kar odraža konkurenčnost gospodarstva.

Dobra osnova za napovedano gospodarsko rast so gospodinjstva z boljšim finančnim stanjem kot pred pandemijo, ki bi lahko več trošila, je opisal. Podobne so razmere v podjetjih, ki so vstopila v to krizo močnejša kot v prejšnjo finančno krizo. A oba segmenta za to potrebujeta zagotovilo, da so se razmere izboljšale, da ne bo novega vala in z njim novih omejitvenih ukrepov. "Prav zato je izjemno pomembno dobro upravljanje pandemije," je ponovil.

Pandemija je v sektorje posegla različno, zato bo različno tudi okrevanje. V vsej regiji, posebej v državah z močnim turizmom in transportnimi storitvami, ima največje težave storitveni sektor. Okrevanje v industriji se med državami močno razlikuje, še najbolje gre Sloveniji, Češki in Turčiji.

V Sloveniji je industrija v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem močno okrevala. Največja tveganja pa so sedaj v dobaviteljskih verigah. Težave so pomanjkanje materialov, denimo čipov v avtomobilski industriji, v katero je Slovenija zelo vpeta. Zastoje pa je opaziti tudi v drugih industrijah, denimo plastični, kemični, tekstilni in kovinski, je nanizal Bucsa.

Med tveganji za Slovenijo je Bucsa omenil še pomanjkanje delavcev ter nestabilno vladno koalicijo, vendar slednja po njegovem ne bo nujno vplivala na gospodarstvo.

V regiji so pomoči države različne. V vseh državah, razen v Bolgariji, so tiste, načrtovane za letos, manjše od lanskih. "A pomoč v pravem času in s tem dobro načrtovanje je bolj pomembna kot njena višina," meni. Za trg dela so se pomoči izkazale za ustrezne, okrevanje na njihov račun je močno v segmentu malih in srednje velikih podjetij. "Sedaj se državne pomoči zmanjšujejo, povečujejo pa se sredstva EU, namenjena za okrevanje," je opomnil.

Kot je spomnil, je Evropska centralna banka napovedala, da bo neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru lani spomladi uvedenega izrednega pandemičnega programa nakupa vrednostnih papirjev v skupnem obsegu 1850 milijard evrov izvajala še vsaj do konca marca 2022, kar je dobra novica za regijo. Vlagatelji, tudi v Sloveniji, morajo zato skrbno spremljati nove priložnosti, je sklenil.