Mediji 4.6.2021 17:29

Komisarka SE slovenske oblasti pozvala k ustavitvi slabšanja svobode medijev in izražanja

Strasbourg, 4. junija - Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je v danes objavljenem poročilu slovenske oblasti pozvala, naj ustavijo poslabševanje razmer na področjih svobode medijev in svobode izražanja v državi.

Portorož.
Predstavnica za svobodo medijev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Dunja Mijatović.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Glede poslabšanja razmer na področju svobode medijev je omenila vrsto problemov, med drugim nadlegovanje, zastraševanje in kazenske tožbe proti novinarjem. Izpostavila je tudi seksistično nadlegovanje novinark ter ravnanje vlade glede javnih medijev.

Komisarka je v poročilu poudarila, da javni mediji z zagotavljanjem zanesljivih informacij vsem delom prebivalstva igrajo pomembno vlogo v demokratični družbi. Izrazila je obžalovanje nad ukrepi slovenske vlade, ki bi lahko spodkopali neodvisnost, verodostojnost in finančno stabilnost javne radiotelevizije RTVS in nacionalne tiskovne agencije STA.

"Ohranitev neodvisne nacionalne tiskovne agencije je izjemnega pomena za svobodo medijev v Sloveniji. Slovensko vlado sem znova pozvala, naj takoj ponovno vzpostavi ustrezno javno financiranje STA," je povedala Mijatovićeva.

Ugotavlja, da do poslabšanja razmer na področju svobode medijev v Sloveniji prihaja v kontekstu sistemskih pomanjkljivosti regulacije medijskega trga v državi. Te je treba po njenih besedah nasloviti, da bi omogočili svobodno, visokokakovostno in raznoliko novinarstvo.

Zato priporoča okrepitev preglednosti medijskega lastništva, naslovitev konflikta interesov med političnimi strankami in mediji ter vzpostavitev mehanizma, s katerim bi zagotovili učinkovitejšo regulacijo medijskega trga.

Poleg tega je slovenske oblasti pozvala tudi, naj zaustavijo poslabševanje razmer na področju svobode izražanja. Ob tem je opozorila, da bi lahko nekatere odločitve slovenske vlade v zadnjih mesecih spodkopale možnost svobodnega izražanja neodvisnih glasov. Sovražen javni diskurz, pa tudi blatenje in zastraševanje aktivistov civilne družbe in tistih, ki izražajo kritična stališča, po njenih besedah škodujejo svobodi izražanja.

Oblasti je pozvala, naj ukrepajo, da bi pomirili napetosti v družbi in spodbudili medsebojno spoštovanje pri izmenjavi mnenj. Pri tem imajo še posebno odgovornost politični voditelji, zaradi česar je Mijatovićeva predvsem člane vlade pozvala k odgovorni in dostojni uporabi družbenih medijev. "Člani vlade se morajo vzdržati komentarjev, ki stigmatizirajo in zavajajo glede dela civilne družbe, in javno obsojati takšno početje drugih," je poudarila.

Izrazila je tudi obžalovanje, ker se zdi, da je slovenska vlada pandemijo covida-19 uporabila kot pretvezo za odvračanje od izražanja drugačnih mnenj in političnega nasprotovanja. Več ukrepov, ki so omejevali pravico do protestiranja, se zdi nesorazmernih, zaradi tega obstaja tudi tveganje za spodkopavanje svobode izražanja. Komisarka je slovenske oblasti pozvala, naj poiščejo ustrezno ravnovesje, da bi ohranili svobodo do mirnega zbiranja.

V okviru priprave poročila je komisarska SE za človekove pravice med drugim aprila opravila pogovore s predsednikom republike Borutom Pahorjem in več ministri, ne pa s premierjem Janezom Janšo. Pogovarjala se je še z novinarji različnih medijev, predstavniki stroke, civilne družbe in politike.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je glede poročila povedal, da ta ne odraža navedb, ki jih je sam predstavil Mijatovićevi, še posebej ne navedb, vezanih na svobodo govora. "Mislim, da nihče od slovenskih novinarjev ni omejen v svoji svobodi govora, celo več, mislim, da take svobode govora, kot jo imate slovenski novinarji in slovenski predstavniki medijev, ni nikjer drugje na svetu," je novinarjem ob robu srečanja z italijansko notranjo ministrico Luciano Lamorgese na Brdu pri Kranju dejal Hojs.

Povedal je, da so na ministrstvu za notranje zadeve na poročilo podali svoje mnenje. Ta mnenja se sedaj po Hojsovih podatkih zbirajo na ministrstvu za zunanje zadeve, saj se poročilo nanaša tudi na priporočila drugim ministrstvom. "Seveda bomo vse nepravilne ali pa pomanjkljive navedbe kategorično zanikali," je poudaril minister.

"Po moji oceni je seveda to poročilo v veliki meri, tako kot večina stvari, ki jih slovenski novinarji izvozite v Evropo, nastalo deloma pri nas," je v izjavi medijem še dejal Hojs. Ob tem je navedel, da je v pogovoru z Mijatovićevo sam eksplicitno izpostavil tri napade na novinarje, ki pa v poročilu niso navedeni, temveč je v poročilu povsem en drug primer. "Torej skrajno nenavadno in skrajno neverodostojno," je sklenil minister.

V opozicijski stranki LMŠ so v odzivu na komisarkino poročilo poudarili, da se je treba o medijih pogovarjati v širšem kontekstu. "Vladavina prava, osebne pravice in svoboščine, neodvisne veje oblasti in svoboda medijev - vse to so stebri demokracije, ki nikoli ne bi smeli postati predmet prisvajanj posameznih strank, trgovanja, kaj šele orodje za obračunavanja z drugače mislečimi," so poudarili. Na teh področjih osebni in parcialni interesi posameznih strank nimajo kaj iskati, so sporočili iz stranke.

Predsednica SD Tanja Fajon pa je na Twitterju izrazila prepričanje, da bo tudi komisarka slišala očitke o pristranskosti in neobjektivnosti, pa čeprav gre za glas mednarodne organizacije, ki ga je treba jemati skrajno resno in odgovorno. Za vlado so mediji gotovo prioriteta, pa ne da jim zagotovi svobodo, ampak si jih hitro podredi, je zapisala.

V SAB so podprli poziv komisarke Mijatović, "naj vlada preneha z uničevanjem medijev, se vzdrži sovražnega govora, vzpostavi financiranje STA in medijem dovoli neodvisno poročanje". "Še eno v nizu bruseljskih pisem daje vedeti, kako zelo okrnjen je naš ugled," se je na Twitterju odzvala Alenka Bratušek.

Gregor Perič iz vladne SMC pa je pred novinarji v DZ pozval k umirjanju retorike in razgretih strasti. Želi si, da bi bili odzivi iz tujine "rezultat poglobljenih analiz na terenu v Sloveniji", ker da bi si tretja stran lahko z obiskom sama ustvarila "mnenje, ki bo objektivno in ne bo odvisno zgolj od tega ali onega komentatorja, ki ima tako ali drugačno politično ozadje".

Izpostavil pa je še, da mednarodne organizacije Slovenijo že več let opozarjajo na pomanjkljivo pluralnost na medijskem prizorišču. Da bi se to uredilo, bi bilo po njegovem treba spremeniti medijsko zakonodajo.