znanost 9.6.2021 8:30

Omizje: Štipendije znanstvenicam lajšajo dilemo med kariero in družino

Ljubljana, 9. junija - V okviru šestega Tedna kemijskega inštituta je potekala tudi okrogla miza o pomenu štipendijskih podpor za mlade znanstvenice, kakršne podeljuje program L'Oreal-Unesco. Udeleženke takšne štipendije razumejo kot pomembne za osebno potrditev in spodbudo nadaljnjega raziskovanja kot tudi pri reševanju dileme med kariero in načrtovanjem družine.

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Slovesnost s podelitvijo štipendij trem mladim raziskovalkam ob zaključku nacionalnega programa Za ženske v znanosti 2013, ki ga podpirajo Slovenska nacionalna komisija za Unesco, Loreal Slovenija in Slovenska znanstvena fundacija.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Izhodišče za razpravo na omizju, ki so se ga udeležile nekdanje ali sedanje prejemnice omenjenih štipendij ter predsednica nacionalne komisije L'Oreal-Unescovih štipendij Alenka Malej, je bila ocena posledic pandemije na raziskovalno delo, ki jo je podala organizacija Unesco.

V njej navajajo, da je pandemija osvetlila ključno vlogo žensk v znanosti, a hkrati da so pod 90 odstotkov znanstvenih člankov o bolezni covid-19 podpisani moški raziskovalci. Tudi raziskava, ki jo je izvedel L'Oreal, je pokazala, da je sedem od desetih raziskovalk moralo skrajšati čas za delo zaradi dodatnih družinskih obveznosti, skoraj polovica vprašanih pa z raziskovalnim delom ni mogla nadaljevati.

Pomen štipendij je po mnenju Malejeve večplasten. Prinaša finančno nagrado, ki omogoča lažji prehod s konca doktorskega študija v zaposlitev ali podoktorske projekte. Predstavlja pa tudi priznanje za odlično delo ter vzpodbudo za raziskovalno delo v prihodnosti, "širši javnosti in strokovni okolici nagrajenke pa sporoča o njeni nadarjenosti in uspešnosti".

Maja Marušič, ki je štipendijo prejela leta 2017, je dejala, da ji je štipendija nudila psihološko vzpodbudo, da se splača delati naprej. Raziskovalka, ki se je kot mlada raziskovalka na Kemijskem inštitutu posvečala iskanju zaporedja v genomih določenih človeških papiloma virusov, je dodala, da ji je štipendija pomagala kriti stroške selitve na Švedsko, kjer je opravljala podoktorski program. Prav tako meni, da je štipendiranje pomembno za odpravljanje nizke samozavesti, pogosto prisotne med Slovenkami v znanosti.

Trenutni štipendistki in raziskovalki na Kemijskem inštitutu Petri Sušjan štipendija predstavlja nagrado, a hkrati tudi odgovornost, da z nadaljnjim znanstvenim delom to nagrado opravičuje. Hkrati ji je prinesla večjo prepoznavnost. V finančnem smislu prepoznava pomen štipendij predvsem v tem, da se znanstvenice ne počutijo, kot da morajo izbirati med interesi, kariero in materinstvom.

Katja Uršič, ki je štipendistka postala leta 2019 in raziskovalno delo opravlja na oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana, je štipendijo prejela v enem najtežjih let doktorskega študija, ko je zaključevala doktorat, se odločala za karierno pot in hkrati tudi zanosila. Štipendija je po njenih besedah predstavljala vzpodbudo in hkrati tudi potrditev dobrega dela. Poleg tega ji je odprla nove priložnosti za predstavitev doktorskega dela in spoznavanje novih ljudi v strokovnih krogih.

Program L'Oreal Unesco je bil po navedbah Alenke Malej ustanovljen leta 1998, Slovenija pa je svoj nacionalni program dobila leta 2006. Od nastanka so štipendije podelili že 3500 znanstvenicam po svetu, v Sloveniji jih je prejelo 43 nagrajenk s področja naravoslovja, biomedicine in tehnike.

Udeleženke so izpostavile tudi vpliv modela ocenjevanja znanstvene odličnosti preko točkovanja objav in publikacij, ki ne upošteva faktorjev, kot so bolniška ali porodniška odsotnost, velja pa za obdobje zadnjih pet let. Pandemija in posledice, ki jih je imela za razmerje med delom in družinskimi obveznostmi, je tako številnim raziskovalkam in raziskovalcem neposredno povzročila upad števila pridobljenih točk, ki jih bodo morali nekako nadomestiti.

Prav tako so kot problematičen izpostavile način razpisnega financiranja raziskovalne dejavnosti, ki večinoma poteka v dvoletnih ciklih. Konkurenca pri financiranju je zelo visoka, želja po finančni stabilnosti in možnosti načrtovanja družine pa po mnenju udeleženk neposredno vpliva na osip žensk iz raziskovalne dejavnosti.