Podjetja 14.5.2021 8:55

Guverner Vasle za STA: Ključno bo ujeti pravi trenutek za začetek umikanja izrednih ukrepov denarne politike

pogovarjala sta se Barbara Štrukelj in Jernej Šmajdek

Ljubljana, 14. maja - V času krepitve okrevanja po koronski krizi bo ključni izziv ujeti pravi trenutek za postopen umik izrednih ukrepov denarne politike. Kot je v četrtkovem pogovoru STA dejal guverner BS Boštjan Vasle, bi bil ob nadaljevanju ugodnih trendov čas za razmislek o tem lahko v 2022. Ocenjuje pa, da bodo tudi ukrepi fiskalne politike potrebni še nekaj časa.

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Banka Slovenije.
Intervju z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Foto: Daniel Novakovič/STA

V času, ko zadnji podatki v Evropi kažejo na izboljšanje razpoloženja in začetek močnejšega gospodarskega okrevanja po koronski krizi, k čemur so ob napredku kampanje cepljenja proti covidu-19 pripomogli tudi izjemno podporno naravnana denarna politika in obsežne spodbude javnofinančne politike, je po guvernerjevih besedah zdaj ključni izziv ujeti pravi trenutek, kdaj začeti umikati izredne monetarne ukrepe.

"Paziti je namreč treba, da se jih ne umakne prehitro in s tem ogrozi krepitev dinamike okrevanja na vzdržno raven, obenem pa se z ukrepi ne sme vztrajati predolgo, saj imajo ti tudi negativne stranske učinke," je dejal.

Guverner Banke Slovenije (BS) sicer ugotavlja, da so znaki glede gospodarskega okrevanja že nekaj četrtletij nad pričakovanji. Ob tem so se tako gospodinjstva kot podjetniški sektor že na jesensko-zimski tretji val pandemije bolje pripravila, zato je bil negativni učinek koronskih omejitev bistveno manjši kot v prvem valu lani spomladi, je dodal.

Kdaj bi torej lahko sledil trenutek, ko bi se lahko začela izhodna strategija iz kriznega delovanja denarne politike? "Vse je odvisno od poteka pandemije," odgovarja Vasle. Epidemiološke razmere so še vedno do te mere negotove, da nosilci denarne politike ohranjajo previdnost.

Je pa v tem trenutku glede na pospešitev kampanje cepljenja po začetnih težavah videti, da bi se razmere lahko do sredine leta tako izboljšale, da bi bilo gospodarsko okrevanje v drugem polletju dovolj močno in trdno, da bi nato lahko nastopil čas za razmislek o postopnem umiku ukrepov denarne politike, je ocenil.

Pomiril je tudi skrbi glede inflacije in posledičnega dviga obrestnih mer, ki se pojavljajo na finančnih trgih, predvsem v ZDA. Inflacija v evrskem območju tako po njegovih besedah ostaja pod srednjeročnim ciljem ECB, ki je blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma, obenem pa je trenutna krepitev rasti cen v največji meri posledica enkratnih dejavnikov, medtem ko večjih osnovnih inflacijskih pritiskov ni.

Pri tem Vasle opozarja še na fiskalno politiko, ki se je v času krize priključila denarni in poskrbela za blaženje negativnih vplivov pandemije na prebivalstvo in gospodarstvo. Javnofinančni ukrepi bodo tudi po začetku umikanja ukrepov denarne politike še naprej potrebni, je ocenil. Obenem pa meni, da je vzdržna javnofinančna politika na srednji in daljši rok potrebna tudi ob velikih izzivih zaradi staranja prebivalstva.

Vasle tako najboljšo pot vidi v srednje- in dolgoročnem okviru zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti ob zadostni meri prožnosti in prilagodljivosti za kratkoročno krizno ukrepanje. Pri tem meni, da bi bila za ta namen potrebna bolj sistemska rešitev od trenutnih mehanizmov odstopanja od javnofinančnih ciljev, ki jih dovoljuje pakt za stabilnost in rast in so bili aktivirani tudi v koronskem obdobju. Guverner tako pričakuje obsežno razpravo finančnih ministrov po tem, ko bo pandemija izzvenela.

Vasle se je dotaknil tudi odziva fiskalne politike v Sloveniji. Po njegovih besedah se je tudi država odzvala hitro in obsežno, skupna vrednost protikriznih javnofinančnih ukrepov pa je bila z okoli šestimi odstotki BDP višja od povprečja v EU pri štirih odstotkih BDP. "To hitro ukrepanje se pozna in se bo še poznalo," je pripomnil in dodal, da je bil padec slovenskega BDP med manjšimi v EU, prav tako pa bo Slovenija po zadnjih napovedih med hitrejšimi pri okrevanju.

Koronska kriza je sicer z rastjo javnofinančnega primanjkljaja in občutnim povečanjem javnega dolga tako kot drugod po EU spremenila javnofinančne parametre, ki so se pred tem po zadnji finančni in gospodarski krizi izboljševali, ugotavlja guverner. Slovenija pri tem po njegovih besedah ne odstopa od splošnega trenda in je med državami, kjer še ni težav z vzdržnostjo dolga.

Vseeno pa bo treba premisliti, kako glede na vse prihodnje izzive njegovo vzdržnost ohraniti na dolgi rok, je dejal in dodal, da bi bilo morda več poudarka kot ukrepom za zmanjševanje javne porabe treba nameniti ukrepom za dvig produktivnosti in dodane vrednosti ter tako prek hitrejše rasti BDP znižati relativno breme javnega dolga.

Dolgoročno pa je gospodarska uspešnost Slovenije po guvernerjevem prepričanju odvisna tudi od tega, kako uspešno bo Slovenija porabila oz. aktivirala sredstva iz sklada EU za okrevanje po koronski krizi na podlagi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Tega je pred dnevi potrdila vlada, zdaj ga morata oceniti Evropska komisija in potrditi Svet EU.

"Kdor bo najbolj uspešno implementiral ta sredstva in povečal produktivnost in konkurenčnost ter se na ta način najbolje soočil z izzivi digitalizacije in zelenega prehoda, bo imel boljše temelje za nadaljnji razvoj," je povedal Vasle. "Pri tem se bodo ustvarjale razlike med članicami EU," je dodal.

Glede razmer v bančnem sistemu je Vasle vnovič spomnil na dejstvo, da je bila kondicija bank ob vstopu v tokratno krizo nedvomno znatno boljša kot v času prejšnje, slovenske banke so po ključnih kazalcih nad povprečjem ostalih članic evrskega območja. Med razlogi vidi tudi spremenjen nadzor bank ter samo naravo krize, ki je zdravstvena in nima ekonomskih korenin.

ECB, BS in država so bankam med krizo tudi precej pomagale, nekaj posredno prek pomoči prebivalstvu in podjetjem, nekaj pa prek podpore bančnemu sistemu. Tretji sklop pa je ciljal na ohranitev ali povečanje kapitala v bankah. Tako je bilo na evropski ravni sprejeto priporočilo bankam, naj zadržijo svoje dobičke.

Je pa Vasle opozoril, da se zaradi teh ukrepov celotni obseg krize še ne pozna v bančnem sistemu. "S tega vidika je za končno oceno, kako so banke preživele oz. bodo preživele to krizo, še prezgodaj, ker je treba počakati na obdobje, ko se bodo ukrepi postopno začeli umikati in ko bo do bank prišlo spoznanje, da vsa podjetja ne bodo preživela, da bodo nekatere banke morale poslovati drugače kot pred krizo," je dejal.

Ključno vprašanje za slovenske banke bo po njegovem mnenju prilagoditev spremenjenim razmeram, izpostavil je tehnološke spremembe in digitalizacijo poslovanja ter vstop novih nebančnih tekmecev na trg. Druga težava pa je razdrobljenost bančnega sistema v Sloveniji, saj obstaja veliko bank, nekatere od njih pa težko zagotavljajo konkurenčne storitve.

Med za Slovenijo specifičnimi izzivi je Vasle izpostavil nadaljnjo konsolidacijo. Tu bo po njegovem prepričanju ključna izbira poslovnega modela, saj je dobičkonosnost bančnega sistema razmeroma nizka, obrestne marže pa so se v zadnjih letih precej skrčile.

V takšnem obsegu slovenski bančni sistem namreč na dolgi rok ne more preživeti, je menil. Kot nadzornik bančnega sistema v BS nimajo specifičnega stališča, ali je primerno, da imamo v Sloveniji dve večji banki in več manjših, ali bi bila primernejša kakšna druga struktura in kolikšen delež tujega lastništva je najboljši. "Pomembno za nas je, da so lastniki oz. lastniška struktura učinkoviti, da zagotavljajo dovolj kapitala za poslovanje in preživetje na tem trgu," je bil jasen.

Med stranskimi učinki aktualne krize je, tako Vasle, prispevek k rasti cen v nekaterih članicah EU na nekaterih segmentih, eden od njih je nepremičninski. V Sloveniji sicer po mnenju BS trenutno v povprečju ni zaznati prekomerne rasti cen stanovanjskih nepremičnin, predvsem pa ta ni spodbujena s prekomernim kreditiranjem. Po zadnjih podatkih za marec je v medletni primerjavi stopnja rasti stanovanjskega kreditiranja znašala 4,3 odstotka. To je, tako Vasle, primerljivo z ostalimi makroekonomskimi kazalniki. Dejavniki so torej drugje, npr. visoko povpraševanje ob omejeni ponudbi ter iskanje naložbenih priložnosti, je dejal.

Za slovenski bančni sistem je značilen tudi velik obseg denarnih vlog, ki na strani prebivalstva znašajo okoli 23 milijard, pri podjetjih pa 8,5 milijarde evrov. Skok vlog je, tako Vasle, povezan s krizo. Država je z ukrepi ohranjala razpoložljivi dohodek prebivalstva, ljudje pa so imeli precej omejeno možnost trošenja. Del povečanja vlog - pri prebivalstvu so se v letu dni povečale za okoli 2,5 milijarde evrov oz. več kot deset odstotkov - je torej "prisilno" varčevanje, del pa tudi previdnostne narave, saj imajo Slovenci še vedno v spominu prejšnjo krizo in varčevalne ukrepe, ki so sledili.

Trend varčevanja v bankah je tudi rezultat dejstva, da v Sloveniji vlada pomanjkanje alternativnih naložb, je menil guverner. Drugi in tretji steber pokojninskega varčevanja sta pomanjkljivo razvita, tudi zadolževanje države v celoti poteka na evrskem trgu in v tujini, ne pa tudi doma, kot npr. v Italiji. "Ker je omejen obseg naložb, se prihranki skoncentrirajo v bankah," je dejal guverner.

Naravni izhod vidi v razmisleku o tem, da bi javni dolg razpršili, da bi razmislili npr. o domači obveznici ali vsaj možnosti vlaganja v slovenske državne obveznice prek bank in drugih finančnih ustanov, predvsem pa z večjim korakom naprej na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja, tudi z dodatnimi spodbudami.

Vse to so izzivi za Slovenijo, ki letos praznuje 30-letnico samostojnosti. Njen del je bila tudi monetarna osamosvojitev. BS ob tej priložnosti pripravlja več dogodkov. Prvi od njih bo že prihodnji teden, in sicer odprtje Muzeja Banke Slovenije kot del krepitve finančnega opismenjevanja otrok in mladine, ki v centralnih bankah, tudi v BS, prihaja vse bolj v ospredje. Jeseni pa načrtuje posebno slovesnost ob obletnici uvedbe tolarja in mednarodno strokovno konferenco.

V BS so po Vasletovih besedah ponosni na prispevek k stabilnemu in uspešnemu razvoju Slovenije. "Izdaja lastne valute je bil eden od temeljev slovenske države, tudi pozneje smo sodelovali pri vseh ključnih projektih samostojne Slovenije. Bili smo tudi prva od desetih novih članic EU, ki je prevzela evro," je še dejal guverner Vasle.