Na AmChamovem poslovnem zajtrku pretresli načrt za okrevanje po epidemiji

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi, vsebuje za 2,5 milijarde evrov ukrepov na štirih področjih. Za zelene vsebine je predvidenih 43 odstotkov sredstev, za digitalni prehod pa ena petina.

Po besedah državne sekretarke na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monike Kirbiš Rojs je slovenski dokument dobro pripravljen. "Računamo, da bi moral biti sredi poletja potrjen, kar pomeni, da bi v drugi polovici leta začeli z razpisi," je dejala.

Kot je spomnila, je slovenski dokument razdeljen na štiri področja, kjer je v ospredju zeleni prehod. Poleg tega namerava država vlagati v digitalno preobrazbo, pametno, trajnostno in vključujočo rast ter zdravstvo in socialno varnost.

"Pozitivno je, da je Evropska komisija dokument zastavila kot reformnega, zato smo bili v Sloveniji prisiljeni razmišljati o reformah, tako na gospodarskem področju, predvsem pa na področju zdravstva in sociale," je na AmChamovem poslovnem zajtrku dejala Kirbiš Rojsova.

"Ključno je, kaj bomo z denarjem naredili," je dodala profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Polona Domadenik. Pri pripravi načrta za okrevanje sicer pogreša mednarodno povezovanje, pri čemer je kot primer izpostavila nemško-francoske skupne projekte in špansko-portugalske.

Partner pri Templeton Private Equity Partners Matjaž Schroll je razpravo o načrtu za okrevanje na ravni EU ocenil za spuščanje megle in kupovanje političnih točk. Kot je poudaril, ima unija bistveno večji problem.

"Če pogledamo globalni indeks MSCI, torej indeks, ki zajema podjetja na borzah s celega sveta, vidimo, da je imela Evropa v tem delniškem indeksu leta 2008 30-odstotni delež, danes pa ima 17-odstotnega. To pomeni, da je Evropa v roku 13 letih praktično prepolovila tržno kapitalizacijo na svetu in temu primerno zmanjšala svoj gospodarski vpliv," je opozoril. Načrt za okrevanje, ki naj bi Evropo v naslednjih letih repozicioniral, je po njegovem iluzija.

Član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar medtem pogreša več priložnosti za investiranje v Sloveniji. "Ko govorimo o načrtu za okrevanje, sem dobil vtis, kot da v Sloveniji primanjkuje denarja za zelene tehnologije ali za investicije, a sam vidim ravno obratno. Lani je bilo rekordno leto za delnice zelenih tehnologij," je dejal.

K temu je po njegovih besedah rahlo pripomogla Evropa s pripravo načrta za okrevanje in nova administracija v ZDA, a glavno gonilo so volivci, ki zahtevajo preskok naprej, je dejal. "Na razvitih kapitalskih trgih je na voljo ogromno denarja, v Sloveniji pa iščemo priložnosti, vsaj tako se zdi, prek nekega centralno-planskega sistema, ki ga dirigira Bruselj," je dejal.

Direktorica pri NP Consulting in sopredsedujoča AmChamovi komisiji za spodbujanje investicij Nevenka Črešnar Pergar je, kot je dejala, glede nacionalnega načrta za okrevanje večji optimist. Je pa poudarila, da mora biti vsaka država zelo ambiciozna. Slovenija je bila po njeni oceni premalo.

"Zakaj se raje nismo odločili za manjše število projektov, ki bi bili večji in bi imeli tudi večji učinek na razvoj slovenskega gospodarstva," je dejala. Ne glede na to verjame, da je sklad izjemna priložnost, ne samo za Slovenijo, ampak za Evropo.