Na konferenci v Mariboru o izzivih slavistike v 21. stoletju

"Upanje, ki nas je vodilo pri zasnovi konference, je povezati raziskovalce in raziskovalke v prizadevanju za osvetlitev pomena slavistike in širše humanističnih znanosti v kontekstu družbenih sprememb in s tem prispevati k utrditvi temeljnega poslanstva humanističnih institucij," je v uvodnem nagovoru dejala predstojnica oddelka za slovanske jezike in književnosti filozofske fakultete Branislava Vičar.

Na konferenci, ki se v spletni obliki začne danes in zaključi v soboto, sodeluje več kot sto slavistk in slavistov iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Poljske, Severne Makedonije, Slovaške, Slovenije in Srbije.

Rektor univerze Zdravko Kačič je izpostavil pomembnost povezovanja strokovnjakov. "Zgodovinski pregled nam kaže na pomembnost povezovanja tako s slovanskim kot neslovanskim svetom. Filološke in literarne vede v prihodnosti vidim kot enega pomembnih akterjev novih povezovanj, ki bodo prinesla novo kakovost. Menim, da je čas za nova premoščanja političnih, verskih, kulturnih in jezikovnih pregrad, kar lahko dosežemo na osnovi dobrega medsebojnega poznavanja in spoštovanja," je dejal.

Spomnil je na procese digitalizacije, ki preplavljajo sodobno družbo. "Za prihodnost sodobnih jezikov ta odpira vrsto vprašanj, povezanih z njihovim nadaljnjim razvojem, in hkrati pomeni nevarnost njihovega zamiranja in priložnost za njihovo še uspešnejšo uveljavitev. Katero pot bomo ubrali, je odvisno zgolj od nas samih," je dodal.

Po besedah Vičarjeve je konferenca "lahko pomembna spodbuda za jasno opredelitev vloge slavistike v soočanju z globalnimi družbenimi spremembami".

"Kako si lahko zamišljamo prihodnost slavistike po neoliberalnem obratu v globalnem kapitalizmu, ko teorije človeškega kapitala postajajo čedalje pogostejša referenca političnih načrtov reform znanosti in izobraževanja? Ko se izobraževanje preosmišlja kot družbena kapitalska naložba in se politična razsežnost vse bolj razširjenih razmišljanj o investicijah v človeški kapital uresničuje kot spodbujanje produkcije in diseminacije specifičnih, za kapital uporabnih znanj? Če je družba znanja hkrati kapitalistična, namreč ne štejejo vsa znanja enako," je poudarila.

Konferenca bo po napovedih predstavila širok nabor jezikoslovnih in literarnih tem, zlasti v okviru posameznih filologij, ter konfrontacijo preteklih raziskav s sodobnimi. Posebna pozornost bo namenjena interdisciplinarnosti v raziskovanju, vključevanju medkulturnega pogleda ter preučevanju vloge slavistike in slavističnih študijev v svetu.