#EUkonkretno: EU je v okviru socialnega stebra ohranjala delovna mesta med pandemijo

Evropski steber socialnih pravic

Evropski steber socialnih pravic sestavlja 20 načel, ki usmerjajo k močni socialni Evropi in so razvrščena v tri glavne kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključenost. Steber so razglasili Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija leta 2017 na vrhu v Göteborgu.

Evropska komisija je z akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic določila konkretne pobude, da bi v EU ustvarili pravičnejše in bolje delujoče trge dela ter dobre sisteme socialne zaščite v korist vseh Evropejcev. V uresničevanje stebra so vpletene institucije na evropski, nacionalni in lokalni ravni, vključeni so tudi socialni partnerji in civilne družbe.

Socialni vrh v Portu

Na socialnem vrhu v Portu, ki je potekal 7. in 8. maja, so evropski voditelji v izjavi izpostavili evropski steber socialnih pravic kot temeljni element okrevanja po pandemiji. Njegovo izvajanje bo okrepilo prizadevanja EU za digitalni, zeleni in pravični prehod ter prispevalo k reševanju demografskih izzivov.

V času, ko Evropa postopno okreva po pandemiji, bosta prednostni nalogi ustvarjanje delovnih mest, ne pa zaščita obstoječih, in izboljšanje njihove kakovosti, so zapisali v skupni izjavi. Voditelji si bodo še naprej prizadevali za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic na ravni EU in nacionalni ravni. Pozdravili so tudi nove krovne cilje EU glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine, predlagane v akcijskem načrtu, ki ga je marca predstavila Evropska komisija.

V skladu s cilji iz akcijskega načrta naj bi bila stopnja zaposlenosti v EU do leta 2030 vsaj 78-odstotna, vsaj 60 odstotkov odraslih pa naj bi se vsako leto udeležilo usposabljanj. Število ljudi, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, naj se zmanjša za vsaj 15 milijonov, od tega pet milijonov otrok.

Pandemija covida-19 je upočasnila doseganje ciljev

Pandemija covida-19 je zaustavila pozitiven trend v doseganju ciljev, ki se je kazal zadnjih šest let. Stopnja zaposlenosti na ravni EU je bila lani pri 72,4 odstotka, leto prej pa pri 73,1 odstotka. Stopnja je padla tudi v Sloveniji, vendar je še vedno nad evropskim povprečjem. Lani je bila 75,6 odstotka, leto prej pa 76,4 odstotka, je razvidno iz podatkov Eurostata.

Na področju usposabljanja delavcev je bilo do leta 2016 sicer vsako leto vključenih 37 odstotkov odraslih. Revščina ali socialna izključenost pa sta leta 2019 ogrožali 91 milijonov Evropejcev, od tega skoraj 18 milijonov mladoletnih, je razvidno iz podatkov Evropske komisije.

EU je že med pandemijo z ukrepi skušala ohraniti delovna mesta

Pandemija covida-19 ni prizanesla nobeni državi članici, večina se jih je že lani marca odzvala z zapiranjem javnega življenja. Veliko gospodarskih panog ni delovalo ali pa se je delo preselilo med domače štiri stene, doma so ostajali tudi otroci, kar je pomenilo dodatne obremenitve za zaposlene.

Da kriza ne bi preveč prizadela trga dela, so države uvedle različne ukrepe za ohranitev delovnih mest, od nadomestil za čakanje na delo do univerzalnega temeljnega dohodka. Vsi ti ukrepi pa so pomenili večje povečanje javnih izdatkov in dodatno obremenitev proračuna držav članic.

Evropska komisija je hitro po izbruhu pandemije že predlagala kratkoročno shemo ugodnih posojil za financiranje ukrepov za ohranitev delovnih mest v članicah z imenom Sure v skupni vrednosti 100 milijard evrov, pri čemer so morale države zagotoviti jamstva v višini 25 milijard evrov. "Zagotavljanje jamstev je izraz velike solidarnosti držav članic, saj so s tem države izrazile strinjanje in zaupanje, da bodo druga drugi pomagale pri premagovanju brezposelnosti," je povedala predstavnica za evropski semester predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Tina Vončina.

Kot je dodala, gre pri Sure za inovativen in prelomen mehanizem v smislu, da se EU zadolžuje pod ugodnimi pogoji na mednarodnih finančnih trgih. Evropska komisija je v ta namen prvič izdala socialne obveznice, doslej štiri in povpraševanje po njih je bilo tudi desetkrat večje. "To dokazuje, da je instrument izzval izjemno stopnjo zaupanja in interesa med vlagatelji," je povedala Vončina.

Do sedaj je za sodelovanje v shemi zaprosilo 19 članic EU, skupno pa so zaprosile za okoli 94 milijard evrov od 100 milijard evrov, ki so na voljo.

Vončina pojasnjuje, da so po uniji glede na prva poročila s pomočjo sheme Sure ohranili do 30 milijonov delovnih mest, v njo pa se je vključilo 2,5 milijona podjetij. "To je druga obrambna linija, saj so se države, ker so vedele, da lahko koristijo shemo, v večji meri odločile za večjo pomoč trgu dela kot tudi različnim skupinam," je Vončina še ocenila prednost te evropske pomoči.

Sloveniji v okviru sheme Sure 1,1 milijarde evrov

Slovenija je lani uvedla več različnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest, ti pa so bili v večji meri financirani iz mehanizma Sure. Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič, so bili iz sheme med drugim financirani začasno čakanje na delo, nadomestilo za čas karantene oz. zaradi višje sile ter plačilo prispevkov za socialno varnost. Iz evropskih sredstev pa je bil financiran še skrajšani delovni čas v okviru evropskega socialnega sklada.

Na finančnem ministrstvu so ob tem pojasnili, da je lahko Slovenija glede na višino porabljenih sredstev za te ukrepe preko državne zakladnice v celoti črpala posojilo iz sheme Sure v višini 1,113 milijarde evrov. Med najdražjimi je bil po podatkih ministrstva za finance ukrep oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer so do začetka januarja za ukrep namenili skoraj 420 milijonov evrov, sledi ukrep začasnega čakanja na delu, za katerega je država do začetka januarja namenila 247 milijonov evrov.

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo od marca lani do marca letos do nadomestila zaradi čakanja na delo upravičenih skoraj 214.000 ljudi, še nekaj več kot 48.000 pa do nadomestila zaradi odsotnosti od dela zaradi karantene oz. višje sile.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je ob nedavnem obisku na Koroškem ocenil, da je instrument Sure zelo pomemben in da dokazuje, kako je znotraj EU pretehtala solidarnost. Slovenija je po njegovih besedah shemo dobro koristila. S temi sredstvi pa so pomagali tudi samozaposlenim, ki so hrbtenica vsakega gospodarstva, je poudaril.

Tudi državna sekretarka ocenjuje, da so bile ta evropska sredstva zelo dobrodošla. "To je pomenilo, da smo lahko ukrepe sprejeli zelo hitro in da je pomoč prišla res zelo hitro do delodajalcev in gospodarstva za ohranjanje delovnih mest," je dodala.

Ukrepe pri ministrstvu ocenjujejo kot zelo uspešne, saj so številke zaposlenih podobne kot pred epidemijo, je povedala Ribičeva.

Glede na podatke državnega statističnega urada je bilo januarja lani skupno delovno aktivnih okoli 895.365 oseb, decembra pa 891.227. Najnižje število delovno aktivnih je bilo v avgustu, in to 882.125.

Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole je ocenil, da je končni rezultat sprejetih ukrepov izjemno dober. "Ne znam si predstavljati, kako bi bilo brez te pomoči, vsekakor menim, da je prav ta pomoč tista, ki je omogočila, da je slovensko gospodarstvo na nivoju, kot je sedaj," je dodal o shemi Sure.

Na drugi strani pa je izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko ocenil, da slovenski ukrepi niso bili inovativni. "Prvi ukrepi, ki so bili sprejeti v Sloveniji so pomagali k ohranitvi delovnih mest v času pandemije. Ali so dejansko pomagali ohraniti delovna mesta, pa bomo videli sedaj po koncu državne pomoči," je ocenil.

Je pa prepričan, da tovrstni ukrepi v Sloveniji ali drugih državah članicah ne bi bili možni brez pomoči EU.

Prehod iz krize

Ob pospešeni kampanji cepljenja se zdi vse bližje izhod iz pandemije covida-19, kar pa pomeni nove izzive na področju trga dela, saj se bodo počasi iztekle dosedanje oblike pomoči.

"Na izhod iz krize smo pripravljeni," je zagotovila Ribičeva. Pri tem je opomnila, da bo v prihodnje glavno vzpostavljanje novih delovnih mest in dajati poudarek na usposabljanju delavcev.

Ravno aktivna politika na trgu dela, ki vsebuje tudi usposabljanja in prekvalificiranje, je eden od temeljev evropskega načrta za okrevanje. Z instrumentom EU za okrevanje NextGenerationEU in večletnim proračunom za obdobje 2021-2027 bo članicam na voljo več kot 1800 milijard evrov, velik del teh sredstev bo namenjen digitalni in zeleni preobrazbi. Države članice pa morajo pred pridobitvijo sredstev v Bruselj poslati svoje načrte za okrevanje in odpornost. Slovenija je svojega že poslala.

"Program, ki ga je Slovenija pripravila in oddala v Bruselj, prav gotovo vsebuje vse elemente. Težko je najti nekaj, česar ta program ne vsebuje, vedeti moramo, da so to ponekod samo usmeritve," je opozoril Smole. Prepričan je, da bo, če želimo doseči digitalno in zeleno preobrazbo, nujno izobraževanje in usposabljanje, pri čemer bodo pomembno vlogo igrali delodajalci, ki vedo, kaj trg potrebuje.

Prioriteto usposabljanja poudarja tudi Zorko. Prepričan je, da bo delavce treba pripraviti na nove izzive, kot so digitalizacija in nove oblike dela. Med prihodnjimi izzivi na trgu dela bo tudi ureditev pravic v okviru nove normalnosti, med drugim pravica do odklopa.

Evropski parlament o socialnem vrhu

Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je v ponedeljek na virtualni razpravi Evropskega parlamenta po socialnem vrhu pozdravila zavezo voditeljev. "Veseli me, da so končno zares začeli na evropski ravni govoriti o teh stvareh na malo bolj ambiciozen način," je povedala. Glede evropskih sredstev in ukrepov držav je ocenila, da so ta končno dosegla tudi ljudi, kar pa po njenem velja predvsem za Slovenijo.

Na drugi strani je evropski poslanec Milan Brglez (S&D/SD) mnenja, da evropska pomoč še vedno ne doseže državljanov in da bi se moralo to spremeniti. "Neenakost se povečuje znotraj posameznih držav kot med njimi," je bil mnenja. Dodaten izziv bo predstavljala tudi digitalna preobrazba, pri čemer po njegovem mnenju izziv ne bo toliko izkoriščanje, ampak bo večji problem izključenost.

Nekaj podatkov o zaposlenosti v EU in Sloveniji, shemi Sure ter interventnih ukrepih med epidemijo