Evropska komisija z načrtom za korenito zmanjšanje onesnaževanja zraka, vode in tal v EU

Akcijski načrt po pojasnilih Evropske komisije povezuje vse ustrezne politike EU za boj proti onesnaževanju in njegovo preprečevanje, poseben poudarek pa daje uporabi digitalnih rešitev v ta namen. Načrt določa ključne cilje za 2030 v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja pri viru v primerjavi s trenutnim stanjem. Ti cilji bodo EU, kot so sporočili iz Bruslja, usmerjali na poti do zagotovitve zdravega planeta za zdrave ljudi do sredine stoletja.

Cilji iz načrta so med drugim takšno izboljšanje kakovosti zraka, da bi število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka zmanjšali za 55 odstotkov, izboljšanje kakovosti vode z zmanjšanjem količine odpadkov in plastičnih odpadkov v morju za 50 odstotkov in ter s 30-odstotnim zmanjšanjem mikroplastike, ki se sprošča v okolje.

Tu so še izboljšanje kakovosti tal z zmanjšanjem izgub hranil in uporabe kemičnih pesticidov za 50 odstotkov, 25-odstotno zmanjšanje deleža ekosistemov EU, v katerih onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost, 30-odstotno zmanjšanje deleža ljudi, ki so stalno izpostavljeni prometnemu hrupu in znatno zmanjšanje nastajanja odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov za 50 odstotkov.

Cilje iz načrta spremlja več vodilnih pobud in ukrepov. Ti vključujejo npr. tesnejšo uskladitev standardov kakovosti zraka z najnovejšimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, pregled standardov kakovosti vode, vključno z rekami in morji v EU, zmanjšanje onesnaževanja tal in spodbujanje njihove obnove, pregled večjega dela zakonodaje EU o odpadkih, da bi se ta prilagodila načelom čistega in krožnega gospodarstva in spodbujanje ničelnega onesnaževanja zaradi proizvodnje ter potrošnje.

Predvideni so tudi predstavitev prikaza zelenih dosežkov v regijah EU za spodbujanje ničelnega onesnaževanja na ravni regij, zmanjšanje neenakosti v zdravju, nastalih zaradi trenutno nesorazmernega deleža škodljivih vplivov na zdravje, ki prizadene najranljivejše skupine, zmanjšanje onesnaževalnega odtisa EU zunaj njenih meja z omejitvijo izvoza proizvodov in odpadkov s škodljivimi in strupenimi učinki v tretje države in ustanovitev živih laboratorijev za zelene digitalne rešitve in pametno ničelno onesnaževanje.

V načrtu sta razdelana še okrepitev središč znanja EU za ničelno onesnaževanje in povezovanje deležnikov v okviru deležniške platforme za ničelno onesnaževanje in strožje izvrševanje ničelnega onesnaževanja v sodelovanju z okoljskimi in drugimi organi.

V Bruslju ob sprejemu načrta opozarjajo, da je onesnaževanje največji okoljski vzrok številnih duševnih in telesnih bolezni ter prezgodnjih smrti, zlasti med otroki, osebami z določenimi zdravstvenimi težavami in starejšimi. Pri tem so ljudje, ki živijo na območjih z večjo materialno prikrajšanostjo, pogosto bližje onesnaženim ali zelo prometnim območjem. Okolje brez strupov je ob tem ključno tudi za zaščito biotske raznovrstnosti in ekosistemov, saj je onesnaževanje eden od glavnih razlogov za izgubo biotske raznovrstnosti.

Evropska agencija za okolje je v nedavnem poročilu o zdravju in okolju izpostavila, da je v EU vsako leto več kot 400.000 prezgodnjih smrti mogoče pripisati onesnaženosti zunanjega zraka, 48.000 primerov ishemične bolezni srca in 6,5 milijona primerov kroničnih motenj spanja pa hrupu. To niti ne vključuje drugih bolezni, ki jih je mogoče pripisati obema vzrokoma.