Mediji 2.5.2021 10:55

Svetovni dan svobode medijev v ospredje postavlja informacijo kot javno dobro

pripravila Sanja Gornjec

Ljubljana, 2. maja - Letošnji svetovni dan svobode medijev, ki ga obeležujemo 3. maja, v ospredje postavlja informacije kot javno dobrino. Vabi k razmisleku o kakovostnemu obveščanju javnosti, je pa tudi opomnik, da pravici do svobode izražanja in obveščenosti nista samoumevni. V Sloveniji bo med drugim posvečen razmeram na STA, saj bo stekla kampanja za donacije.

Ljubljana.
Mediji, novinarstvo, mikrofoni.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot zapisali pri Združenih narodih, tema letošnjega dneva svobode medijev poziva k potrditvi pomena negovanja informacij kot javne dobrine in vabi k razmisleku, kako okrepiti novinarstvo. Prav tako je priložnost za podporo medijem, ki so tarča omejevanja svobode, in za spomin na novinarje, ki so izgubili življenje v iskanju zgodbe, so zapisali pri Unescu.

"Poudarja pa tudi neizpodbiten pomen preverjenih in zanesljivih informacij in opozarja na bistveno vlogo svobodnih in profesionalnih novinarjev pri produkciji vsebin ter spopadanju z napačnimi informacijami in drugimi škodljivimi vsebinami," je pred prihajajočim dnevom dejala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.

Hkrati delujočim v medijih odpira prostor za razmislek o vprašanju svobode medijev in poklicne etike, vladam pa je opomnik, naj spoštujejo svojo zavezanost medijski svobodi, so še navedli pri Unescu.

Mediji kot osrednje institucije javnega komuniciranja

Kot je za STA izpostavil predstojnik katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jernej Amon Prodnik, so mediji namreč zmeraj tesno prepleteni z družbenim dogajanjem in kot osrednje institucije javnega komuniciranja povezani tudi s političnim življenjem.

"Boj za svobodo govora in komunikacijske pravice je bil dolg in če je iz zgodovine kaj jasno, je to dejstvo, da nikoli ni izbojevan dokončno," je še opomnil. Meni pa, da moramo biti pri tem pazljivi in iti onkraj ozkega dojemanja svobode medijev, ki je opredeljena preprosto kot pravica lastnika medija, da dela s svojo lastnino, kar hoče.

Politični pritiski zagotovo niso edini, ki jih doživljajo novinarji, saj lastniki tudi pri nas medije pogosto dojemajo kot orodje za dosego lastnih političnih in ekonomskih interesov. Resno bo zato treba razmisliti, kako v družbi ohraniti novinarstvo kot kritično in nadzorstveno institucijo, je pozval.

"Avtoritarne težnje, ki jih v zadnjem času spremljamo tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju, imajo zato na medije pričakovano negativen vpliv. Avtoritarni um tistim institucijam, ki se mu ne podrejajo, pač ne priznava pravice do obstanka. V tem miselnem okviru morajo biti novinarji uslužni lakaji ali pa jih je treba diskreditirati, onemogočiti, uničiti," je zapisal.

Novinarstvo v času zdravstvene krize

V kontekstu vzpona avtoritarizmov je po oceni Amona Prodnika tudi pandemija covida-19 prepogosto služila kot izgovor za omejevanje državljanskih svoboščin in pravic na vseh področjih, ne le na medijskem.

Tudi nedavno objavljeno letno poročilo organizacije Novinarji brez meja (RSF) je namreč ugotavljalo, da so številne vlade po svetu pandemijo covida-19 izkoristile za povečanje represije, novinarstvo pa je blokirano v več kot 130 državah.

So pa novinarji v času epidemije opravljali pomembno vlogo hitrega, učinkovitega in kakovostnega obveščanja, je za STA ocenila predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek. Delo je bilo zahtevno, potekalo je v drugačnih okoliščinah, ogromno je bilo prilagajanja.

"Mislim, da se je z razlogom povečalo zaupanje v tradicionalne medije, kar se je tudi odrazilo pri posameznih meritvah zaupanja. Če se je prej zdelo, da na večji teži pridobivajo družbena omrežja, ki izpodrivajo klasične medije, se je zdaj pokazalo, da imajo mediji še vedno precejšnjo moč in so izjemno pomembni, ker je treba ločevati verodostojne informacije od vrste lažnih, ki so v tem času še dodatno razbohotile," je ocenila.

Poročilo RSF je sicer izpostavilo še "nevarno pot za svobodo medijev" v Sloveniji, ki je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta in se med 180 državami uvrstila na 36. mesto. V poglavju o Sloveniji z naslovom Nevarna pot za svobodo medijev poročilo opozarja, da je obrekovanje še vedno kazensko preganjano, politiki medije še naprej zastrašujejo s tožbami, novinarji pa so pogosto tarča besednih napadov.

Različni pogledi stanovskih organizacij na slovensko medijsko krajino

Po oceni Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) pa je medijska krajina pri nas je trenutno takšna, kot je bila vsa zadnja leta in se ni bistveno spremenila. Kot so zapisali za STA, imamo v Sloveniji sicer medijski pluralizem, ki omogoča ustanavljanje različnih medijev, a je ta le navidezni. Opaziti je namreč izrazito prevlado medijev, ki so naklonjeni strankam levega političnega bloka, na drugi strani pa so mediji, naklonjeni strankam desne sredine, v izraziti manjšini, menijo.

Levosredinski mediji so oceni ZNP tudi izrazito kritični do desnosredinskega pola politike, medtem ko so levosredinskemu polu pripravljeni marsikaj spregledati, odpustiti in pozabiti. "Po našem mnenju demokracije pri nas ne ogroža vlada, ki tako ali tako nima vpliva na noben večji medij, pač pa nepopolna, izkrivljena slika, ki jo javnosti posredujejo večinski mediji," so navedli.

Lesjak Tuškova pa nasprotno opozarja na zaskrbljujoč položaj javnih medijev v Sloveniji. "Cel napad na javni servis, ki se trenutno najbolj eklatantno kaže v primeru STA, nas skrbi tudi zato, ker lahko pričakujemo, da bo verjetno naslednja na vrsti Radiotelevizija Slovenija, vsaj v smislu obvladovanja in poskusa nadzorovanja s strani vlade, ki si serijsko podreja medije," je dejala za STA.

Zato DNS na dan svobode medijev skupaj s Sindikatom novinarjev Slovenije pripravlja novinarsko konferenco o položaju novinarjev, predvsem pa o nezakonitem finančnem izčrpavanju STA. Hkrati bodo napovedali uradni začetek kampanje, pobude za katero so prišle tudi iz civilne družbe, da bi premostili finančno situacijo, v kateri se je znašla STA, ki je po besedah predsednice DNS steber kakovostnega in profesionalnega medijskega prostora.