Mediji 28.4.2021 10:12

Poročilo platforme SE za zaščito novinarjev znova kritično, tudi glede Slovenije

Strasbourg, 28. aprila - Platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev je danes objavila letno poročilo o stanju na področju svobode medijev v Evropi za leto 2020. V njem izpostavlja, da je bila svobodnemu in neodvisnemu novinarstvu lani storjena izredna škoda. Kot izhaja iz poročila, Slovenija pri tem ni bila izjema, saj ji je namenjeno več kritik.

Ljubljana.
Novinarji, novinarstvo.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Partnerje platforme posebej skrbijo načrti slovenske vlade glede zakonodajnih sprememb, ki bi poslabšale finančni položaj RTV Slovenija, ter ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije. "Slovenska vlada bi morala prenehati z vsemi poskusi škodovanja neodvisnosti in kredibilnosti slovenskih javnih medijev," poziva poročilo.

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je pred svetovnim dnevom medijske svobode, 3. majem, pozvala evropske države, naj izkažejo močnejšo politično voljo za zaščito novinarjev in neodvisnega novinarstva ter zaustavijo poslabševanje stanja medijske svobode. "Medijska svoboda je poglaviten steber naših demokracij, ki jo prepogosto jemljemo kot samoumevno. A v zadnjih letih smo videli povečanje obsega nasilja in ustrahovanja novinarjev," je v sporočilu opozorila generalna sekretarka.

Na omenjeni platformi so sicer lani objavili rekordno 201 opozorilo o kršitvah svobode medijev, kar je največ doslej in za skoraj 40 odstotkov več kot v letu 2019. Samo tri od teh opozoril so bila do konca leta razrešena in na le 42 odstotkov od njih so vlade sploh podale odgovore; leta 2019 je bil ta delež 50-odstoten.

Eno od področij, ki so posebej skrb zbujajoča, so ukrepi državnih oblasti v boju s pandemijo covida-19, ki pogosto predstavljajo resen izziv svobodi medijev in omejujejo sposobnost novinarjev, da svobodno poročajo o razmerah v javnem zdravstvu.

V nekaterih primerih so bili ti ukrepi sorazmerni ali hitro korigirani, ponekod pa so vlade izredne razmere izkoristile za krepitev sovražnega pritiska na kritične in neodvisne medije ter uvajanje omejitev novinarskega dela.

Skrb zbujajoč je tudi porast fizičnega nasilja, nadlegovanja in ustrahovanja novinarjev, močno so se v nekaterih državah okrepili verbalni napadi s strani predstavnikov oblasti, vključno z ministri in celo premierji. Še posebej se je v letu 2020 povečalo nadlegovanje na spletu, pri čemer so žrtve pogosteje novinarke, v več primerih pa to nadlegovanje podžigajo politiki.

V tem delu je kot slab primer večkrat omenjena Slovenija. Izpostavljena sta primera iz marca lani, ko sta bili zabeleženi opozorili zaradi napadov premierja Janeza Janša na RTV Slovenija na družbenih omrežjih in zaradi njegovega blatenja novinarjev. Novinarji RTV Slovenija so bili tudi sicer tarča spletnega blatenja in zlorab s strani desnih medijev in politikov.

Kot primer, kako se lahko spletne grožnje hitro prelijejo v fizični svet, je izpostavljen primer novinarke TV Slovenija Eugenije Carl, kot primer sovražne kampanje, ki so jo podžgali politiki, pa primer raziskovalnega novinarja Blaža Zgage.

Ob vsem tem je, kot opozarja poročilo, alarmantna globoko zakoreninjena nekaznovanost za napade na novinarje, ki lahko vodi v nadaljnje nasilje.

Posebej izpostavljeni so v poročilu tudi nesprejemljivi posegi politike na medijski trg, ko vlade izkoriščajo gospodarske, regulatorne in zakonodajne pristojnosti za diskriminacijo v prid sebi naklonjenim medijem in na škodo neodvisnih medijev ter za slabljenje njihovega tržnega položaja.

Gre npr. za diskriminacijo pri razdeljevanju javnih sredstev, dostopu do uradnih virov informacij, podeljevanju licenc ali celo za prevzemanje lastništva ali nadzora nad vplivnimi mediji. "Vzorčni", a nikakor edini primer takih praks sta Madžarska in Poljska.

V še posebej težavnem položaju so se znašli javni mediji, opozarja poročilo, ki so bili lani v večji meri tarča političnih pritiskov in ponekod prikritega vladnega vmešavanja ter obenem tarča naraščajoče sovražnosti in nasilja tako s strani politikov kot javnosti.

Še ena zelo skrb zbujajoča praksa so t. i. tožbe SLAPP - gre za strateško vlaganje tožb zoper novinarje in medije s ciljem zastraševanja, finančnega in administrativnega izčrpavanja ter posledično utišanja kritičnih medijev - kriminalizacijo novinarstva, sodno nadlegovanje in zlorabo prava. Poročilo izpostavlja, da bi moralo biti obrekovanje dekriminalizirano.

Tudi tu je posebno opozorilo namenjeno Sloveniji in primeru treh novinarjev portala Necenzurirano, ki so tarča 13 tovrstnih tožb zaradi domnevnega obrekovanja s strani svetovalca in prijatelja premierja Janše, Roka Snežiča.