Turizem 1.5.2021 8:15

V občini Kostel prvi konkretni koraki za vzpostavitev Naravnega turističnega parka Kostel

Kostel, 1. maja - V občini Kostel si želijo narediti preboj v tamkajšnjem turizmu, zato so z novim županom Ivanom Črnkovičem stekla prizadevanja za vzpostavitev Naravnega turističnega parka Kostel. Prvi konkreten korak v tej smeri je oblikovanje delniške družbe Turistični park Kostel, ki bo vodila celoten projekt in je tik pred ustanovitvijo.

Ljubljana.
Župan Občine Kostel Ivan Črnkovič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Kot je za STA povedal Črnkovič, je namen parka vzpostaviti in zgraditi potrebno infrastrukturo za razvoj turizma v občini, saj te trenutno z izjemno nekaj zasebnih ponudnikov ni.

Delničarji delniške družbe Turistični park Kostel bodo večinoma domačini, njihovi sorodniki in prijatelji Kostela. Naj se jim pridružijo, vabijo tudi druge vlagatelje. Družba bo imela okoli 200.000 evrov ustanovnega kapitala, občina, ki ima nekaj več kot 600 prebivalcev, pa naj bi vložila v družbo nekatera potrebna zemljišča in zagotovila potrebne spremembe prostorskega načrta.

Po idejni zasnovi načrtujejo izgradnjo potrebne infrastrukture za sprejem do 20 avtodomov in več deset standardnih šotorov ter postaviti 30 šotorov za glamping in 10 hiš na drevesu. Želijo zgraditi tudi eno ali dve kopalni jezeri ter ribnik za lovljenje rib, gostilno z veliko teraso in recepcijo.

Najprej načrtujejo ureditev kopalnega jezera, gostilne in potrebne infrastrukture za avtodome in šotore za kampiranje. "Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od pridobivanja potrebnih dovoljenj, načrtujemo pa, da bi lahko z gradnjo začeli v letu dni," pravi Črnkovič. Začetni denar za gradnjo bo družba Turistični park Kostel dobila s posojilom, nato pa bodo gradili postopoma, odvisno od zaslužka.

Epidemija koronavirusa je sicer močno prizadela kostelški turizem, zato bo potreboval kar nekaj časa, da si opomore, pravi župan. Želijo si, da bi bolj zaživel grad Kostel, ki je eden največjih gradov v Sloveniji. Grad trenutno občina le vzdržuje, da ne propada, za večje projekte pa ni dovolj denarja. "Obstaja študija o tem, kako naj bi se razvijal grad, a bi to terjalo 10 milijonov evrov. Tisti del proračuna, ki ostane za vlaganja v razvoj, pa znaša le 300.000 evrov," opozarja.