Podjetja #družba 14.4.2021 12:02

Na poslovnem zajtrku AmCham za hitrejše prilagajanje šolskega sistema potrebam trga

Ljubljana, 14. aprila - Slovenski šolski sistem je dober, a bo v prihodnosti potrebno večje prilagajanje potrebam trga, predvsem ko gre za razvoj digitalnih znanj, je bilo slišati na spletnem poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham). Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je napovedala osvežitev učnih načrtov in okrepitev temeljnih znanj.

Ptuj, Hotel Primus.
Logo AmCham Slovenija.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Svetovni gospodarski forum po besedah generalne direktorice Microsofta Slovenije Barbare Domicelj pričakuje, da bo do leta 2025 zaradi napredka robotizacije nastalo 97 milijonov novih delovnih mest, pri čemer bo prišlo tudi do nove delitve dela med ljudmi in stroji oziroma njegove prerazporeditve.

Najbolj bodo prizadeti poklici v panogah, kot so rudarstvo, gradbeništvo, proizvodnja in transport, najbolj pa bodo iskani zaposleni, usposobljeni za analizo in razumevanje podatkov, za delo z umetno inteligenco, strokovnjaki za robotiko, razvoj programske opreme in aplikacij ter strokovnjaki za digitalno preobrazbo, informacijsko varnost in internet.

Slednje po besedah Domicljeve pomeni, da je nujno, da se vsi opremimo z novimi digitalnimi znanji, posebej če želimo, da bo napredek vključujoč za vse.

A Andrej Brodnik s fakultete za računalništvo in informatiko pri tem vidi težavo. Opozoril je predvsem na pomanjkanje poučevanja znanj računalništva in informatike v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Temeljnim znanjem s tega področja je trenutno namenjen obvezni predmet v 1. letniku splošne gimnazije, v osnovnih šolah pa nekateri izbirni predmeti, kar pa je po njegovi oceni odločno premalo. Opozoril je, da v drugih državah temu področju dajejo veliko večji poudarek, zato našim otrokom grozi, da na svetovnem trgu delovne sile ne bodo konkurenčni.

Ministrica se je strinjala, da je poučevanje digitalnih znanj zelo pomembno, tudi zato potrebujemo osvežitev učnih načrtov in hkrati okrepitev temeljnih znanj, na čemer ministrstvo po njenih besedah že dela. Pri poučevanju računalništva v šolah je po njeni oceni trenutno težava ta, da je v učnih načrtih usmerjeno predvsem v koncept programiranja, "mi pa danes potrebujemo predmet, ki bi se imenoval veščina digitalnega pridobivanja znanja". "Torej, da se ne bi samo učili, kako se dela in uporablja računalniške programe, ampak da bi se začeli pogovarjati, zakaj potrebujemo ta znanja, kako nam lahko pomagajo, šele nato pa o tem, kako to naredimo," je dejala.

Na vse večjo potrebo po računalničarjih in informatikih na trgu delovne sile po njenih besedah sicer kaže tudi vpis na fakulteto za računalništvo in informatiko, kjer so želje za vpis vedno večje, kot je na voljo vpisnih mest. Tudi zato je vlada dosegla, da je bilo število vpisnih mest za naslednje študijsko leto na fakulteti povečano. Nasploh si želi, da bi fakultete, ki že zdaj nudijo zelo raznolike programe, skozi akreditacijske postopke prijavljale dodatne programe, ki bi sledili potrebam na trgu.

Na spletnem poslovnem zajtrku so skušali med drugim odgovoriti tudi na vprašanje, ali je v času velikega tehnološkega razvoja upravičena bojazen, da bodo v prihodnje delovna mesta ljudem prevzeli stroji. Domicljeva se tega ne boji, saj nas "tudi zgodovina uči, da je tehnološki razvoj vedno prinesel pozitivne učinke na nezaposlenost". "Dokaz je prejšnje stoletje, ki je bilo zaznamovano s tehnološkim napredkom, a potreba po zaposlitvah ni izginila," je dejala. Direktor visokotehnološkega podjetja Abelium Boris Horvat je umetno inteligenco izpostavil predvsem kot pomoč ljudem.

"Roboti bodo ukradli naša delovna mesta samo, če jih ne bomo obvladovali. Obvladovali pa jih bomo lahko samo z znanjem," pa je ocenil Brodnik.