Blejski turizem vse več pozornosti namenja pohodništvu

"Bled je na nek način že več kot 150 let pohodniška destinacija," je za STA povedal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, ki je zunanji strokovni sodelavec Turizma Bled pri urejanju pohodniških poti. Kot je pojasnil, je z razvojem pohodništva na Bledu začel že švicarski naravni zdravilec Arnold Rikli. Prve urejene pohodniške poti in vodniki po njih, ki jih je pisal tudi Rudolf Badjura, pa so stari sto let in več.

"Mreža pohodniških poti je vedno bila del, ampak bolj stranski del, turistične ponudbe Bleda. Kraj je slovel po drugih elementih svoje ponudbe," je dejal Šolar. Pred tremi leti pa so se na Turizmu Bled odločili za popolno prenovo koncepta pohodniških poti. Tega so se lotili tako, da so uredili novo mrežo poti v neposredni okolici Blejskega jezera in na osamelce ter griče v okolici, delno tudi vzpetine v srednjegorskem zaledju, kot so Talež, Babji zob, Galetovec in Hom.

Skupaj je v mreži 220 kilometrov pohodniških poti. Pri njihovem urejanju sodelujejo različni izvajalci, od Gozdnega gospodarstva Bled do Infrastrukture Bled, pri tehnično zahtevnejših stvareh pa pomagajo markacisti jeseniškega planinskega društva. Povsem so prenovili tudi sistem označevanja in postavili okoli 200 novih smerokazov ter naredili novo karto.

Poti je treba redno vzdrževati. Lani in letos so se tako lotili obnove in nadgradnje najbolj obremenjenih poti ter tistih, ki so zahtevale dodatne ureditve, na primer varovala, kot so ograje in jeklenice. Kot je pojasnil Šolar, so jeklenice sicer bolj običajne za višje gore, vendar pa se je tudi na vrhovih okoli Bleda v preteklosti zgodilo že nekaj nesreč, zato jih je bilo treba zavarovati.

"Vsako leto na pobudo krajanov naredimo tudi kaj novega, čeprav naš namen ni širiti mreže, saj je že njeno vzdrževanje relativno veliko in drago," je povedal Šolar. Lani in letos je bilo zaradi epidemije in posledičnega izpada turistične takse na voljo manj sredstev. "Vseeno pa smo najbolj potrebne stvari naredili. To so predvsem varovala, lani na Ojstrici, Veliki Osojnici in Straži, letos pa smo nadaljevali na Mali Osojnici in na atraktivni poti na Ribensko goro," je navedel.

Poti nadgrajujejo tudi z različno opremo. Tako so lani prenovili razgledne informacijske table. Te so postavljene na Taležu, Dobri gori, Osojnici in Straži. Na vrhovih Kozarce, Male Osojnice, Velike Osojnice, Ojstrice, Kuhovnice, Stana, Straže, Dobre gore, Ribenske gore in Homa pa stojijo tudi stebrički.

V projektu digitalizacije Riklijevih poti bodo zlasti na območju Stana in Kuhovnice znova vzpostavili tudi steze, ki so zaraščene ali pa zaradi gozdarstva v slabem stanju. Poleg tega razmišljajo o uresničitvi pobude krajevnih skupnosti Bled in Bohinjska Bela, da bi vzpostavili pot do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke, vendar bi bilo treba prej najti skupen jezik z lastniki zemljišč. Podobno velja za ureditev poti na razgledno točko na Kuhovnici.

V sedanjem koronskem času so pohodniške poti precej bolj obljudene kot običajno, opaža Šolar. Da te postajajo vse pomembnejša ponudba Bleda, pa je izpostavila Romana Purkart iz Turizma Bled in poudarila, da Bled niso samo jezero, otok in grad. Kot je pojasnila, bodo na Bledu še nadgrajevali pohodniške poti, saj so skupaj s kolesarskimi vse bolj priljubljene. V teh časih pa ljudje še posebej iščejo aktivnosti na prostem.