Podjetja 8.4.2021 9:20

Lani v Sloveniji nov rekord porabe zemeljskega plina

Ljubljana, 8. aprila - Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji je lani dosegla 3621 GWh, kar je 1,9 odstotka več kot leto pred tem in največ doslej. V Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina so to ocenili kot dober rezultat, predvsem pa spodbuden za okolje, saj da ima plinovodno omrežje najnižji ogljični odtis med daljinskimi sistemi.

Leto 2020 je bilo specifično, saj je večji del leta zaznamovala epidemija covida-19, kar pa ni vplivalo na preskrbo z zemeljskim plinom, ki je potekala nemoteno, poudarjajo v omenjenem združenju. Podatki, ki jih je objavila Agencija za energijo o porabi električne energije in zemeljskega plina v preteklem letu kažejo, da je distribucija zemeljskega plina dosegla 3621 gigavatnih ur (GWh). Pri tem se je negospodinjski odjem povečal za en odstotek, gospodinjski pa za 3,6 odstotka.

V Sloveniji poteka distribucija po distribucijskem plinovodnem omrežju v 82 občinah, kjer se z zemeljskim plinom oskrbuje že več kot 136.000 odjemalcev, od tega se jih je 1328 priključilo na distribucijske sisteme v letu 2020.

Operaterji distribucijskih sistemov so lani zgradili 59,3 kilometra novih plinovodov, skupna dolžina distribucijskega omrežja se je tako povečala za 1,6 odstotka in je konec leta dosegla 4953 kilometrov.

V prihodnjem obdobju se bodo na področju oskrbe z zemeljskim plinom zgodile večje spremembe, je ocenilo združenje. Že v nekaj letih se bo namreč v plinovodno omrežje začelo dodajati obnovljive pline. Na distribuciji zemeljskega plina bo to verjetno najprej biometan, kar v razvitih zahodnih državah že izvajajo.