V boju proti dezinformacijam pomembno tudi izobraževanje novinarjev in sistematično medijsko opismenjevanje

Ljubljana, 2. aprila - Dezinformacije in lažne novice povzročajo škodo družbi, zato je bistvenega pomena podpora kakovostnemu novinarstvu, izobraževanje novinarjev ter sistematično medijsko opismenjevanje, so poudarili udeleženci današnje spletne okrogle mize o dezinformacijah, ki jo je v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji pripravila STA.

O tem, kakšno je stanje na področju dezinformacij in kako se z lažnimi novicami in dezinformacijami tudi med pandemijo covida-19 spopadajo preverjevalci dejstev, so spregovorili dolgoletni novinar in vodja skupine za preverjanje dejstev na nemški tiskovni agenciji dpa Stefan Voss, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, novinarka spletnega portala Oštro Katarina Bulatovi ter znanstvena novinarka in sodelavka covid Sledilnika Zarja Muršič.

Slovenija glede poplave dezinformacij in lažnih novic ni v nič boljšem ali slabšem položaju kot druge države, se pa tega problema premalo zavedamo, je dejala Pirc Musarjeva. Pri nas zelo šepa poznavanje ustroja medijev, šole bi morale narediti korak naprej v smeri medijskega osveščanja otrok, je poudarila. Za obvezno medijsko opismenjevanje otrok v šolah se je zavzela tudi Bulatovičeva.

V Nemčiji ugotavljajo, da se je v času pandemije zaupanje v tradicionalne medije povečalo in da se javnost zaveda njihovega pomena, je dejal Voss. Vendar pa danes mlajše generacije ne ločijo med tradicionalnimi mediji in družbenimi omrežji, kjer se dezinformacije najbolj širijo. A je, kot je opozorila Muršičeva, tudi preko družbenih medijev mogoče priti do dobrih, verodostojnih informacij, vendar se moramo naučiti, kako jih iskati.

Pirc Musarjeva je opozorila, da so novinarjem na voljo orodja, ki omogočajo preverjanje avtentičnosti vsebin in fotografij. Ta orodja bi morala biti dostopna tudi bralcem. Voss pa je opozoril, da mnogi novinarji teh možnosti ne poznajo. V Nemčiji je veliko dobrih novinarjev, vendar mnogi nimajo znanja, da bi te možnosti uporabili. Kot je dodal, ima včasih občutek, da smo glede medijske pismenosti in raziskovanja marsikje obstali v 20. stoletju. "Na tem področju je še veliko dela," je dejal.

V pandemiji covida-19, ko je kar naenkrat vsem dostopnega veliko medicinskega znanja, se je pokazal manko znanja o tem, kako deluje znanstveno novinarstvo in kako znanstvene ugotovitve predstaviti širši javnosti, je opozorila Muršičeva. Dostop novinarjev do uradnih podatkov je slab, tako še vedno ne vemo, koga se testira na okužbo, kdo dejansko potrebuje bolnišnično pomoč, čeprav ti podatki obstajajo. Pomanjkanje informacij pa je zagotovo tudi gojišče za lažne informacije.

V spletnem pogovoru sta se Bulatovičeva in Voss med drugim dotaknila tudi tega, kako poteka delo preverjevalcev dejstev, s kakšnimi težavami in pritiski se soočajo.

Tudi v Nemčiji obstajajo poskusi napadov in pritiskov, vendar so manjši mediji veliko lažja tarča, je dejal Voss. Za dpa je dejal, da ima ta privilegij, da je velika tiskovna agencija in je popolnoma neodvisna od države, "nihče nam ne narekuje, kako naj pišemo".

Preverjanje dejstev in razkrivanje dezinformacij je zahtevno delo, lahko je zelo dolgotrajno, včasih tudi zelo mukotrpno zaradi visokih meril, ki so jih postavili na Oštru, je priznala Bulatovičeva. Na vprašanje o razlogih, zakaj v Sloveniji ni več projektov, ki bi se sistematično ukvarjali le s preverjanjem dejstev, je odgovorila: "Vemo, da imamo vsi mediji težave tako s finančno stabilnostjo kot s kadri," problem je tudi časovni pritisk, saj je preverjanje dejstev tek na dolge proge."

STA je z okroglo mizo začela novo poglavje projekta Ne/Ja, ki je namenjen preverjanju dezinformacij in razkrivanju mitov in bo potekal v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.