krog
Na posvetu o prehodu v brezogljično družbo opozorila o potrebi po večjih investicijah
Ljubljana, 25. februarja - Slovenija že par let zaostaja na področju izrabe obnovljivih virov in bo zato treba obnoviti nacionalne strategije, prav tako bi si morali prizadevati, da omogočimo večje investicijske projekte npr. na področju sončnih elektrarn, so ugotavljali udeleženci današnje virtualne okrogle mize na temo prehoda v brezogljično družbo.
V Sloveniji že nekaj let zaostajamo za evropskimi trendi na področju izrabe obnovljivih virov energije, k sreči pa smo dokaj dobri na področju učinkovite rabe energije, je na omizju, ki je potekalo v okviru strokovnega posveta o prehodu v brezogljično družbo v organizaciji KOC Energije, ocenil Boris Sučić z Instituta Jožef Stefan.
Po njegovem mnenju bomo morali v kratkem obnoviti svoje strategije na tem področju in se pri tem vprašati, zakaj pri nas določene stvari ne delujejo. Sučić je sicer prepričan, da je koncept energetskih skupnosti "pisan na kožo Sloveniji" in da lahko dosežemo pomembne učinke z integriranjem podjetij v lokalno okolje. Pri vsem skupaj pa ne smemo pozabiti na pomen distribucije električne energije, ki predstavlja "hrbtenico prehoda v brezogljično družbo".
Direktor družbe Enerson Primož Tručl je menil, da se v Sloveniji na področju energetike "vsi posvečamo vsemu in potem se rodi kilavo dete". Ob tem je poudaril pomen izpeljave večjih investicijskih projektov v smislu zmogljivejših sončnih elektrarn. Po Tručlovih besedah se je tu treba zgledovati po primerih dobre prakse v tujini in ne vnaprej določiti vseh podrobnosti, saj bi to utegnilo odvrniti potencialne investitorje.
Država se sicer trenutno intenzivno ukvarja s prenavljanjem nacionalne zakonodaje in njenim usklajevanjem z evropskimi direktivami, je pojasnil direktor direktorata za energetiko na infrastrukturnem ministrstvu Gregor Rome.
Pri tem si pristojni prizadevajo, da bi nekatere ukrepe "spravili skozi" evropski načrt za okrevanje in odpornost, poleg tega pa je predvidenih tudi precej sredstev na področjih učinkovite rabe energije v gospodarstvu in obnove stavb, je dodal Rome.
Pomemben del prehoda v brezogljično družbo predstavlja tudi avtomobilski sektor. Kot je navedel Andrej Zorec iz E-prihodnosti, lahko pričakujemo, da bo v Sloveniji leta 2030 že 20 odstotkov električnih avtomobilov, temu ustrezno pa bomo morali prilagoditi tudi infrastrukturo.
Na prehod v nizkoogljično družbo se pripravljajo tudi v Holdingu slovenske elektrarne. Kot je povedal njihov predstavnik Igor Voršič, so med kratkoročnimi naložbami skupine predvidene tudi sončne elektrarne, prav tako razmišljajo o vetrni energiji. Ker se zavedajo težav pri umeščanju v prostor, pa bo po njegovih besedah treba vložiti veliko napora tudi v izboljšanje komuniciranja z javnostjo.