Podjetja 17.2.2021 14:42

Nagrada za najbolj inovativna živila letos osmim izdelkom

Ljubljana, 17. februarja - Inštitut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila leta 2021 izbral osem izdelkov, ki so v svojih kategorijah izstopala. Organizatorji so zadovoljni z odzivom proizvajalcev na razpis v času pandemije in s tem, da ti izboljšujejo sestavo živil.

Nagrade so prejeli Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in Pekarno Geršak za pirin kruh z drožmi, kmetija Kukenberger v sodelovanju s kmetijo Kastelic za ekološki jogurt domače jabolko, Ljubljanske mlekarne za sadni skutici Mu Muki borovnica in malina, Mercator IP za izdelke iz linije Minute, in sicer za izdelke iz bulgurja, kamuta in črnega riža z zelenjavo, Žito za linijo brezglutenskih kruhov Be free in Malinca v sodelovanju s podjetjem BeLife za brezalkoholno pijačo kombuča z okusom maline. Izobraževalni center Piramida Maribor je prejel posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov za pirin polnozrnati kruh z manj soli.

Na izbor je bilo prijavljenih 81 izdelkov, pri čemer so jih okoli polovico prijavili proizvajalci, polovico pa potrošniki. Več kot polovica izdelkov je prejela ugodno oceno za prehransko sestavo, kar je ključni kriterij pri izboru, in so šla v nadaljnje ocenjevanje. Med kriteriji so še posebnost v sestavi živila, posebnost embalaže, uporaba proizvodne tehnologije za doseganje višjih standardov varnosti in kakovosti živil ter drugi vidiki, kot je npr. trajnost, je na današnji spletni predstavitvi rezultatov izbora povedala Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.

Posebnost letošnjega razpisa je bila, da so bili proizvajalci vnaprej povabljeni k razvoju polnozrnatih izdelkov. V tej skupini izdelkov je nagrado prejel Spar Slovenija za polnozrnati kruh.

Glavna cilja izbora, ki je letos potekal sedmo leto, sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali izboljšana živila, in spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Odziv na tokratni razpis je bil kljub pandemiji podoben kot v minulih letih, je povedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

"V letu, ko je Slovenijo in svet zaznamovala pandemija, smo se kar nekoliko bali, kakšen bo odziv proizvajalcev ... Zato smo bili zelo veseli odziva na razpis, ki je bil primerljiv s preteklimi leti. Pokazalo se je, da je industrija aktivna. To kaže, da država ni zaspala, da dela naprej, da smo ambiciozni, da smo optimistični kljub temu, da so za nami črni dnevi," je dejal.

Izrazil je zadovoljstvo, da industrija izboljšuje sestavo živil, da zmanjšuje količino sladkorja, maščob in soli v izdelkih. Ob tem pa se je treba, je poudaril, potruditi, da se tovrstna živila promovirajo med potrošniki. "Ni dovolj, da so takšni izdelki nišni na policah. K zdravju bomo pripomogli, če bodo ljudje začeli posegati po izboljšanih izdelkih," je izpostavil.

Projekt sofinancira ministrstvo za zdravje, podpira pa tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sodelovanje je za podjetja brezplačno, prijavijo lahko do tri izdelke, pogoje je, da so bili ti na trg poslani v zadnjem letu, podjetja pa lahko nato nagrajene izdelke promovirajo z uporabo posebnega znaka.

Pridelava in predelava živil v Sloveniji predstavljata pomembni gospodarski panogi, v ospredje pa prihajajo tudi želje potrošnika, da bi kupoval slovenska živila, so sporočili s kmetijskega ministrstva. "Razvoj inovativnih, zdravju koristnih živil je koristen za celotno agroživilsko verigo. Spodbuja tako pridelavo kot predelavo lokalne hrane, proizvajalcem omogoča trženje tovrstnih živil, potrošniku pa omogoča raznoliko ponudbo in izbiro. Vse to je koristno tako za razvoj podeželja, razvoj podjetij kot tudi za zdravje potrošnikov in naše okolje," je ob razglasitvi letošnjih najbolj inovativnih živil dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

"Epidemiološka situacija nas je soočila z novimi izzivi in ponosen sem na celoten sektor pridelave in predelave hrane, saj potrošnikom ves čas zagotavljamo nemoteno oskrbo z živili. Veseli me tudi, da so v tem času potrošniki spoznali pomembnost lastne pridelave in predelave hrane. To se odraža v nakupnih navadah potrošnikov, poseganju po lokalni hrani, pa tudi po raznoliki in večji ponudbi lokalnih ponudnikov ter njihovih inovativnih prodajnih pristopih," je dodal minister.