Občine do sredstev EU s pripravljenimi projekti in sodelovanjem

Ljubljana, 9. februarja - Občine si lahko obetajo uspešno črpanje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje ter novega obdobja evropske kohezijske politike, če bodo imele dobro pripravljene projekte in se bodo povezovale med seboj. Nujno je tudi, da vnaprej dorečejo projekte, ki jih nujno potrebujejo, so povedali sodelujoči na današnji spletni konferenci Zlati kamen.

Za občine so sredstva EU po besedah župana občine Grosuplje Petra Verliča ključna, saj občinski proračuni ne zmorejo potrebnih vlaganj. Kot primer je navedel njihov uspešno izveden projekt izgradnje kanalizacije in nove čistilne naprave skupaj s sosednjo občino Ivančna Gorica v višini 25 milijonov evrov. "Videli smo, da smo uspešni, če se povezujemo. Povezani smo močnejši. Vse pa se začne pri dobrem projektu," je povedal na okrogli mizi ob začetku tedna Zlatega kamna.

Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru načrta za okrevanje in odpornost do konca leta 2026 koristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.

V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so imenovali posameznike, ki bodo pomagali občinam v posameznih statističnih regijah pri pripravi projektov. Po besedah državne sekretarke Monike Kirbiš Rojs je namreč nujno okrepljeno sodelovanje med državno in lokalno ravnijo v teh prizadevanjih. "Stvari bo treba poenostaviti, tudi postopkovno," je dejala.

Dogovorov za razvoj regij, kakršne so občine poznale doslej, po njenih besedah ne bo več, saj so bili ti postopki zelo dolgi. Bodo pa statističnim regijam dodeljene kvote in potem objavljeni razpisi, na katere se bodo občine prijavljale. "Gre za bistveno poenostavitev, zato se nadejamo, da nam bo vsem lažje," je dodala.

Če bo nacionalni načrt za okrevanje potrjen v prvi polovici letošnjega leta, lahko občine po besedah Kirbiš Rojsove v drugi polovici leta pričakujejo prve razpise, predvsem na področju okolja. "Na tem področju je ogromno potreb, skoraj za milijardo evrov samo za aglomeracije pod 2000 populacijskih enot. Prvi bodo prišli na vrsto tisti, ki so pripravljeni," je dodala.

Direktor oddelka za izvozno in razvojno financiranje v SID banki Gašper Jež je poudaril, da morajo občine najprej ugotoviti, kaj potrebujejo, in nato v skladu s tem pripravljati projekte. S tem se je strinjala tudi Kirbiš Rojsova: "Ni prav, da se čaka na razpise in šele potem pripravlja projekte."

Za prednostna veljajo vlaganja v zelene in digitalne tehnologije, po besedah Ježa pa je največkrat smiselno razmišljati o kombinaciji različnih finančnih virov, tako povratnih kot nepovratnih. Kot je dejal, so na SID banki v ta namen ustanovili projektno pisarno, ki lahko občinam in celotnemu širšemu javnemu sektorju pomaga pri tem.

Župan Verlič meni, da bi občine lažje prihajale do evropskega denarja, če bi imeli v Sloveniji pokrajine. "To je sicer občutljivo politično vprašanje, a bi bile regije priložnost, da se občine povežejo in tako lažje kandidirajo za evropski denar," je dejal.

Minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač je pred tem v nagovoru udeležencev spletne konference Zlati kamen poudaril, da je izkupiček pogajanj za evropska sredstva najboljši doslej in prinaša obsežna dodatna sredstva za okrevanje po krizi zaradi covida-19.

V načrtovanje črpanja vključujejo predstavnike iz obeh kohezijskih regij. "V preteklih mesecih so bila izmenjana mnenja z vsemi sveti in razvojnimi sveti razvojnih regij in obema kohezijskima regijama, s predstavniki Ekonomsko socialnega sveta, nevladniki, podjetniki in ostalimi zainteresiranimi. Sodelovalo je več kot 2000 deležnikov," je povedal minister.