V okviru programov Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist nastalo več kot 1000 projektov

Ljubljana, 4. februarja - Javni štipendijski, razvojni, preživninski in invalidski sklad RS je na spletnem dogodku predstavil rezultate evalvacije programov Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki sta se izvajala od leta 2016 do konca 2020. Nastalo je več kot 1000 projektov, v katere je bilo vključenih več kot 7500 študentov.

Programa sofinancirata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter EU iz Evropskega socialnega sklada in sta namenjena mladim, da lahko že med študijem pridobivajo praktične izkušnje in veščine, ki jim bodo v pomoč pri vstopu na trg dela. Lotevajo se različnih in konkretnih gospodarskih ter družbenih izzivov in iščejo rešitve zanje, ki potem zaživijo v praksi, ne le na papirju. Gre za spodbujanje sodelovanja med visokim šolstvom in gospodarstvom ter predstavlja pomembno spodbudo pri povezovanju visokošolskega sistema z delovnim okoljem.

Direktorica sklada Irena Kuntarič Hribar je poudarila, da so določeni projekti, tako iz programa Po kreativni poti do znanja kot iz programa Študentski inovativni projekti za družbeno korist, prepoznani tudi v Evropi.

Najpomembneje se ji zdi, da so projekti združili naravoslovno in tehnične znanosti s humanistiko, družboslovjem in umetnostjo. Na ta način so študentom omogočili delo v interdisciplinarnih skupinah in pokazali, da znanost lahko dobro dela skupaj, kar je po njenih besedah pomembno za gospodarstvo. Poleg tega so projekti uspešno združili formalno izobraževanje z neformalnim.

Oba programa sta po navedbah Hribarjeve prinesla odlične rezultate. Nastalo je namreč preko 1000 uspešnih in vsebinsko raznolikih projektov, v katere je bilo vključenih preko 7500 študentov, 1500 pedagoških mentorjev in 1400 predstavnikov iz gospodarstva in družbenega okolja. Projekti so nastali tako na področju družboslovja, humanistike in umetnosti kot tudi na področju naravoslovja, kmetijstva, turizma, prometa in tehnike.

Za ministrstvo za izobraževanje so ti projekti postali element zagotavljanja kakovosti visokega šolstva v delu, ki krepi sodelovanje med visokošolskimi zavodi z okoljem, gospodarstvom in negospodarstvom ter širšo družbo, je povedala vodja sektorja za visoko šolstvo pri ministrstvu za izobraževanje Duša Marjetič.

Poudarila je, da so rezultati teh projektov prava zakladnica znanja in informacij, ki jih na ministrstvu s pridom uporabljajo pri pripravi izhodišč nacionalnega programa visokega šolstva za naslednjih deset let. Trudijo se, da bi zagotovili sredstva tudi za tovrstne projekte v prihodnje, je še izpostavila Marjetičeva.

Projekte je na današnjem dogodku predstavil Matej Mravlje iz Valicona.