Slovenski evroposlanci o zdravstvenem potnem listu in nujnosti regulacije družbenih omrežij

Cepljenje proti covidu-19 bo letos ključen zdravstveni izziv EU. Ta je s skupnimi raziskavami in skupno nabavo ter distribucijo cepiv pokazala svoj pomen in odločilno vlogo, je dejal Franc Bogovič (EPP/SLS) ter opozoril, da bo treba zdaj v družbi vzpostaviti dialog in zagotoviti, da se bodo ljudje odločili za cepljenje.

Skupno naročilo cepiv pri proizvajalcih je "prava pot" tudi po prepričanju Klemna Grošlja (Renew/LMŠ). Bo pa morala Evropska komisija po njegovem narediti korak naprej glede transparentnosti sklenjenih pogodb. Za preglednost sklenjenih pogodb se je zavzela tudi Tanja Fajon (S&D/SD) ter spomnila na kritike, da EU zaostaja pri cepljenju, ki naj bi se v polnem razmahu v EU začelo šele spomladi.

Milan Zver (EPP/SDS) ocenjuje, da bilateralno dogovarjanje članic s proizvajalci cepiv ni smotrno, saj se je komisija s proizvajalci že dogovorila za skupaj 2,1 milijarde odmerkov cepiva. Zato ni nobene bojazni, da bi morale države ta problem reševati bilateralno, ampak se lahko zanesejo na skupna naročila.

Grošelj je pri tem poudaril, da bo npr. Nemčija po bilateralnem dogovoru s proizvajalcem cepivo dobila šele leta 2022. Prednost imajo torej skupna naročila, komisija je naredila dobro delo, je dejal. Na to je opozoril tudi Milan Brglez (S&D/SD), ki ocenjuje, da zaradi bilateralnih dogovorov solidarnostni mehanizem na ravni EU ni ogrožen.

Evropski poslanci so spregovorili tudi o ideji za uvedbo t.i. zdravstvenega potnega lista. V EU velja, da cepljenje ne bi smelo biti obvezno, zato vprašanje zdravstvenega potnega lista odpira vrsto dilem, je opozorila Fajonova. Sama je do te ideje zadržana, saj lahko povzroči diskriminacijo, ključno je tudi vprašanje varovanja osebnih podatkov.

Zagotovo se bodo iskale rešitve, ki bodo skušale poenostaviti postopke, da pri mobilnosti ne bi bila potrebna dodatna testiranja za tiste, ki so že preboleli bolezen ali so bili cepljeni, je dejal Bogovič. Če se nekdo sam odloči in je pripravljen pokazati, da je bil cepljen, bi se lahko po njegovem s tem izognil karanteni in dodatnim pregledom.

Brglez je ocenil, da bi lahko bil tak potni list diskriminatoren do tistih, ki še niso prišli na vrsto za cepljenje, pa tudi tistih, ki se ne morejo cepiti iz zdravstvenih razlogov. Grošelj pa je spomnil na omejitve proizvajalcev, da se ne sme cepiti mlajših od 16 let. Ko bomo prišli do zahteve po zdravstvenem potnem listu, bo treba tistim, ki ne bodo cepljeni, omogočiti alternativo, to pa so napredni hitri testi, je dejal Grošelj.

Dogodki v ZDA so pokazali, da so družbena omrežja postala sistemski akterji, postavlja se vprašanje, kako regulirati digitalne velikane in kakšna pravila postaviti. Evropski poslanci so se v razpravi strinjali, da je regulacija na tem področju nujna.

Številne platforme igrajo osrednjo vlogo v življenju državljanov in celotne družbe, potrebno bo urediti digitalni prostor z usklajenimi pravili, je dejala Fajonova, ki je spomnila, da je Evropska komisija lani objavila ambiciozno reformo digitalnega prostora. Pri tem pa je evropska poslanka izpostavila odgovornost vseh: tako medijev kot politikov, da pri svojem govoru ne širijo dezinformacij in sovražnega govora.

Zver se strinja z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je bila kritična, ker je Twitter trajno ukinil račun ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Kot je dejal, daje prednost svobodi izražanja, regulatorji pa bodo imeli po njegovem prepričanju precej težav pri omejevanju svobode misli in govora.

Evropska komisija bo morala v naslednjih mesecih in letih nasloviti in urediti vprašanje regulacije, je poudaril tudi Grošelj, ki pa je opozoril, da se bo treba počasi sprijazniti z dejstvom, da dobivamo nekakšna regionalna internetna omrežja, kot ga ima Kitajska. Govorimo o populizmu in o regulaciji platform, pozabljamo pa, da je Trump s svojim ravnanjem manipuliral ljudi, ki so drugače izključeni iz demokratičnega procesa, pa je opozoril Brglez.

Kriza je razgalila, kako je EU na področju industrije digitalnih platform v zaostanku za ZDA, deloma tudi Kitajske, pa je dejal Bogovič. Nedavni dogodki v ZDA so pokazali, kako veliko moč imajo in si jo vzamejo tisti, ki upravljajo s temi platformami, je poudaril.

V zvezi z vprašanjem, katere prioritete bi morala Slovenija vključiti v program črpanja sredstev iz sklada za obnovo, je Grošelj poudaril, da mora biti nacionalni načrt črpanja presečišče vseh zahtev Evropske komisije.
Fajonova pogreša javno razpravo glede priprave nacionalnega načrta. Dokument, ki ga pripravlja vlada, še ni javen, nikakršnega dialoga ni o tem, je opozorila.