#družba 14.1.2021 17:23

InnoRenew za rabo lesa pri investicijah v domove za starejše

Ljubljana/Ljubno ob Savinji, 14. januarja - Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je danes opozoril na slabo stanje zgradb domov za starejše občane, ki ga je razgalila kriza covida-19. Obenem je koronska kriza močno posegla v gospodarstvo, tudi v panogo lesarstva. Rešitev vidijo v sanaciji domov za starejše z rabo slovenskega lesa.

Izola. Kompleks raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Foto: InnoRenew CoE Arhiv InnoRenew CoE

Izola.
Kompleks raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE.
Foto: InnoRenew CoE
Arhiv InnoRenew CoE

Inštitut je opozoril na slabe prostorske ureditve, splošno pomanjkanje prostora ter tudi neustreznost ter pomanjkanje strojne opreme in druge tehnične infrastrukture stavb domov za starejše. Stroškovno neučinkovitost celotnega sistema oskrbe še povečuje dejstvo, da so stavbe domov za starejše statično dotrajane in energijsko neučinkovite, so zapisali v sporočilu za javnost.

V času koronske krize si vlada za oživitev gospodarstva prizadeva tudi s pospešenim investiranjem v infrastrukturo, so nadaljevali. Ob prostorskem povečanju domov za starejše v InnoRenew opozarjajo na nujnost investiranja v pripravo celovite statične, energetske, infrastrukturne in zdravstvene sanacije celotnega sistema.

Predlagajo uporabo obnovljivih, naravnih in nizkoogljičnih materialov, ki so primerni za ponovno uporabo in pridobljeni iz lokalnih virov. "Najprimernejši gradbeni material za tovrstno obnovo je les iz trajnostno gospodarjenih gozdov, kakršnega imamo v Sloveniji veliko," so navedli v inštitutu, ki se ukvarja z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostne gradnje.

Lesene konstrukcije omogočajo večjo prilagodljivost ob ponovnih adaptacijah, s prostorskimi povečavami pa je moč doseči večjo členjenost bivalnih enot domov za starejše, ki bo omogočala večjo varnost in fleksibilnost pri premeščanju obolelih oskrbovancev ob pojavu epidemij v prihodnosti, so prednosti našteli v inštitutu.

Ob pozitivnih učinkih na starejše in sistem njihove oskrbe bi s takšnimi obnovami tudi slovenski lesarji pridobili nova znanja, investicije pa bi pozitivno vplivale na enakomeren regionalni razvoj. Nenazadnje bi s tem pripravili podlago za potrebne investicije v žagarske obrate ter proizvodnjo križno lepljenega lesa in izolacijskih materialov na osnovi lesa, ki predstavljajo pomembna področja za konkurenčni razvoj lesarstva v Sloveniji, so še navedli strokovnjaki.