#družba znanost 13.1.2021 12:24

Za krepitev inovacijskega okolja po mnenju panelistov poleg finančnih sredstev ključno sodelovanje

Ljubljana, 13. januarja - Slovensko inovacijsko okolje lahko okrepimo z izdatnejšim financiranjem, a so enako pomembni tudi učinkovito razporejanje sredstev ter povezovanje in medsebojno komuniciranje institucij, so ocenili sodelujoči na okrogli mizi v okviru spletnega posveta SAZU. Koristi bodo po njihovih besedah tako na strani akademskega okolja kot tudi gospodarstva.

Brdo pri Kranju.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Kot je na okrogli mizi v okviru današnjega spletnega posveta Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) dejal generalni direktor direktorata za znanost pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh, je vprašanje podpore inovacijam eno ključnih, saj te predstavljajo polje, kjer se srečujejo raziskave in gospodarstvo. "Relativno jasno je opredeljeno, kdo pokriva raziskave in kdo tehnologijo, inovacije pa kot horizontalni koncept pogosto ostanejo brez podpore ene krovne institucije," je opozoril.

Po njegovih besedah je zato ključno povezovanje med institucijami in povezovanje instrumentov. Inovacijski del, ki izhaja iz raziskav, bi podprli na ministrstvu za izobraževanje, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa naj ga podpirajo z vidika industrije, je predlagal.

Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan je kot eno ključnih pomanjkljivosti slovenskega podpornega okolja za inovacije izpostavil pomanjkljivo financiranje. SID banka načrtuje vzpostavitev sklada tveganega kapitala za naložbe v raziskovalne projekte, ki bi ga upravljal zasebnik. Predvidena vrednost sklada je 40 milijonov evrov, vzpostavili pa bi ga lahko še letos.

Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Robert Repnik je izpostavil predvsem financiranje podjetij na srednjih ravneh tehnološke razvitosti. Ti namreč za razliko od podjetij na prvih treh ravneh, ki sodijo pod okrilje ministrstva za izobraževanje, in podjetij od sedme do devete ravni, nad katerimi bdi gospodarsko ministrstvo, nimajo enotne krovne podpore. "Ena od možnosti financiranja podjetij na srednjih ravneh so vavčerji, predvsem pa je treba ugotoviti, pod katero institucijo uvrstiti to področje," je dejal.

Da srednje ravni tehnološke razvitosti niso niti finančno niti institucionalno ustrezno podprte, se je strinjal tudi Marko Hren iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Izpostavil je tudi pomen profesionalizacije kadrov, ki skrbijo za prenos tehnologij v gospodarstvo.

V. d. direktorja javne agencije Spirit Slovenija Tomaž Kostanjevec je zagotovil, da se potrebe in pomena krepitve inovacijskega ekosistema dobro zavedajo. Letos bodo v ta namen med drugim oblikovali nova ukrepa v sodelovanju z Evropsko komisijo; gre za inovacijski vavčer in podporo investicijam, usmerjenim v krožno gospodarstvo.

Vavčerje je kot možnost financiranja podjetij na srednjih ravneh tehnološke razvitosti izpostavila tudi direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič. "Oblikovati je treba celovito okolje za mlada inovativna podjetja in jim tako zagotoviti podporo," je sicer pozvala.

Panelisti so govorili tudi o vpetosti slovenskega raziskovalnega okolja v evropski prostor. Kot je ob tem poudaril Boh, slednjega ne smemo razumeti kot zunanji del. "Evropsko raziskovalno območje je del našega okolja, ki ga aktivno sooblikujemo, zato moramo nacionalne sisteme prilagoditi tako, da bomo v njem lahko učinkovito delovali," je poudaril.