#družba 7.1.2021 12:15

Epidemija pospešila procese digitalizacije tudi na podeželju

Ljubljana, 7. januarja - Epidemija je pospešila proces digitalizacije tudi v delovanju lokalnih skupnosti, a še vedno ostaja veliko občin in državljanov, ki jim je iz različnih razlogov uporaba interneta in digitalnih orodij onemogočena, so ugotavljali udeleženci spletne okrogle mize na to temo. Težave so seveda povezane s pokritostjo območij z internetno povezavo.

Župani Ajdovščine, Kočevja in Raven na Koroškem, ki so sodelovali v pogovoru o izzivih digitalizacije slovenskih občin v organizaciji inštituta za digitalizacijo IPM Digital, so poudarili, da niti občine niti država tam, kjer obstaja tržni interes, pri vzpostavljanju internetne infrastrukture ne smejo pomagati, pač pa jim ostane le, da komercialne ponudnike skušajo prepričati v pokrivanje teh območij.

"Naš cilj mora bit jasen - da imajo vsi dostop do širokopasovnega interneta, pri čemer so nekatere od možnih poti tudi sovlaganja," je poudaril ajdovski župan Tadej Beočanin, ki s trenutnimi razmerami v njegovi občini še ni zadovoljen, bolj je zadovoljen s tem, da so doslej uresničili vse, kar so načrtovali in uspešno črpali tudi denar na za to namenjenih razpisih.

Da je potrebno poiskati bolj sistemsko rešitev za odpravljanje številnih belih lis na podeželju, se je strinjal tudi ravenski župan Tomaž Rožen. Pri tem je spomnil tudi na možnosti za črpanje denarja v sklopu projektov ruralnih omrežij (RuNe) in gradnje odprtih širokopasovnih omrežij (GOŠO), četrta možnost v njihovi regiji pa je tudi kabelski operater, ki tudi sam gradi omrežje.

"Epidemija je pokazala, da gre za dejansko potrebo ljudi in ne izmišljeno potrebo preambicioznih ljudi na podeželju, zato je samo vprašanje časa, kdaj bodo na vlak digitalizacije vstopile tudi občine," je dejal Rožen in dodal, da zato nestrpno čakajo na razpis ministrstva za javno upravo, ki bi lahko dal pospešek njihovim načrtom.

Po besedah kočevskega župana Vladimirja Prebiliča je digitalizacija priložnost za zmanjšanje razlik med periferijo in centri. Zaveda se, da je težko pričakovati avtocestne povezave in druge velike infrastrukturne projekte v vsako vas, zato je to nekakšna bližnjica, kako zmanjšati razlike in tako državo narediti bolj enakovredno.

"Ko se pripravljajo razpisi, se poslušajmo, saj mora biti naš skupen cilj, da finančni viri, ki so nam na voljo ali jih bomo še dobili iz evropskih skladov, doživijo najboljši možni učinek. Le tako bo rezultat najboljši," je še dodal Prebilič.

Evropski poslanec Franc Bogovič, nekdanji župan Krškega, kjer so že v finančni perspektivi 2007 - 2013 praktično v celoti razpeljali optično omrežje, pravi, da se danes rezultati takratnega dela zelo poznajo. Zadnja leta se tudi v Bruslju precej ukvarja prav z digitalizacijo in vzpostavljanjem pametnih vasi, kot je dejal, pa se Evropska komisija ukvarja tudi z izdelavo dolgoročne strategije razvoja podeželja, kjer je dostopnost do infrastrukture 21. stoletja zelo visoko med prioritetami.

Pokritost z internetom po Evropi zelo raste, povprečje v Evropski uniji pa po njegovih besedah znaša okoli 90 odstotkov, čeprav so razmere med državami še vedno precej različne. Medtem ko so Švedska, Nizozemska ali Danska praktično pokrite v celoti, so na repu pokritosti še vedno Bolgarija, Grčija, Portugalska, tudi Hrvaška. Pomembna razlika pa je seveda tudi glede na mestna okolja in podeželje, saj je za slednjega precej manj ekonomskega interesa.

Raziskovalka Emilija Stojmenova Duh, ki se z digitalizacijo občin ukvarja preko inovacijskega ekosistema 4PDIH, je spomnila, da je marsikdo pomen interneta spoznal šele v času epidemije, saj ga je prej videl kot nekaj, kar omogoča dostop do zabavnih vsebin, ne pa tudi do osnovnih javnih storitev.

"Tudi županom je volivce bilo lažje prepričati s kakšno novo cesto kot z internetom. Z epidemijo se je to zagotovo zelo spremenilo, zato je napačno, da se pri odločanju o vzpostavljanju infrastrukture spremljajo predvsem ekonomski učinki, ne pa tudi družbeni," je opozorila.

Država je v preteklosti po besedah Jurija Dolžana iz ministrstva za javno upravo izvedla že štiri razpise, na katerih so razdelili 90 milijonov evrov, dodatnih devet pa je po različnih kriterijih, ne zgolj ekonomskem, razdelilo še kmetijsko ministrstvo. Ob tem je Dolžan opozoril, da lahko vlagajo le v bele lise, zato je iz preteklosti še nekaj odprtih zadev, ko morajo občine vračati nepravilno porabljen denar.

Po njegovih besedah telekomunikacijski operaterji v preteklosti niso v celoti realizirali celotnega komercialnega interesa, ki so ga izrazili pred nekaj leti. Trenutno je zaznanih okoli 20.000 belih lis, najverjetneje pa bodo še enkrat testirali, kakšen je tržni interes. Dolžan ocenjuje, da bodo na novo odkrili še 30.000 slednjih, v aktualni finančni perspektivi pa jim je ostalo na voljo še okoli 20 milijonov evrov.

"V naslednji računamo še na približno 60 milijonov evrov, kar pa najbrž še vedno ne bo dovolj za pokritje vsega," se zaveda predstavnik ministrstva za javno upravo, ki je spomnil še na tri milijone evrov, ki jih ima šolsko ministrstvo na voljo za gradnjo optičnih omrežij do šol, na ravni EU pa poteka tudi razpis WiFi for Europe, kamor se lahko občine prijavijo neposredno in pri katerem so se slovenske izkazale kot ene najuspešnejših.