Stančič: V Bruslju v zadnjem letu več povpraševanja po pojasnitvi stališč Slovenije

Stančič, ki po petih letih vodenja predstavništva komisije v Sloveniji končuje mandat, s 1. januarjem odhaja na položaj posebnega svetovalca za digitalno transformacijo na generalnem direktoratu za telekomunikacijska omrežja, komunikacije in tehnologijo. Kot poudarja, se veseli novih delovnih izzivov. Na novem položaju bo vključen v delo več komisarjev in generalnih direktoratov.

O njegovem nasledniku komisija še ni odločala, v prehodnem obdobju bo predstavništvo v Sloveniji kot v. d. vodila Nataša Goršek Mencin.

Stančič je dejal, da so bili z odličnim kolektivom kos vsem izzivom, in upa, da jim je EU uspelo približati državljanom. V tem obdobju se je predstavništvo preselilo v Hišo EU na Dunajsko 20 in ji vdahnilo življenje; v predpandemičnih časih jo je letno obiskalo okrog 20.000 državljanov. Organizirali so številne dogodke, med vidnejšimi so praznovanja ob dnevu Evrope, približno sto obiskov na komisarski ali višji ravni, dvakrat je bil v Sloveniji nekdanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker.

Odnosi med Slovenijo in komisijo so zelo dobri, evropski komisarji so z veseljem prihajali na obiske v Sloveniji, primerljive statistike z drugimi članicami kažejo Slovenijo v prejšnjih letih v zelo pozitivni luči, je poudaril Stančič.

Ena ključnih nalog vodje predstavništva je poročanje Bruslju o dogajanju v državi. Na vprašanje, kako se je ob izrazito zaostreni politični klimi v Sloveniji v zadnjem času soočil s to nalogo, je odgovoril, da "ni na Evropski komisiji, da ocenjuje delo vlade ali njenih predstavnikov".

"Seveda s pozornostjo sledimo vsem dogodkom in izjavam. Ne ostane neopaženo, da visoki politični vladni funkcionarji retvitajo rasistične objave in promovirajo identitarno literaturo. Tovrstna dejanja so za nas nenavadna, saj nam na evropski ravni kodeks obnašanja taka dejanja eksplicitno prepoveduje," je poudaril.

"Skrbijo me posegi v neodvisnost medijev in njihovo avtonomijo," je dejal. Pri tem je spomnil, da je podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova izrazila zaskrbljenost zaradi odločitve vlade, da ustavi financiranje STA.

"V Evropski komisiji s pozornostjo sledimo izjavam in aktualnim dogodkom v Sloveniji, tudi ni skrivnost, da je zadnje leto več povpraševanj po pojasnitvi slovenskih stališč," je dejal. Tudi obseg poročil je večji, "saj si lahko predstavljate, da na primer odstopa ministra in nato neodprtega pisma ali pa izjav o tem, da so meje odprte, vendar je pri prehodu zato treba plačati kazen, ni mogoče na kratko pojasniti".

Na vprašanje, kakšno je z vidika komisije stanje pravne države in svobode medijev v Sloveniji, je odgovoril, da je Slovenija po številu kršitev evropskega pravnega reda nekje v povprečju EU, res pa je, da ta statistika odraža dolgoročno povprečje in aktivnosti prejšnjih let. "Ugotavljanje kršitev pravnega reda je dolgotrajen postopek, tako da ne moremo na podlagi teh številk karkoli sklepati o aktualni vladi," je poudaril.

Spomnil je, da je Evropska komisija letos prvič objavila poročilo o stanju vladavine prava, ki je za Slovenijo precej pozitivno. Res pa analiza temelji na podlagi lanskih podatkov in podatkov z začetka leta. Ocenjevati oziroma špekulirati, kaj bo v naslednjem poročilu, pa v tem trenutku ne bi bilo ustrezno, je dejal Stančič.

Za Evropsko komisijo Slovenija je in ostaja pomembna partnerica, v tem smislu pričakujemo, da bo nadaljevala svojo vlogo, seveda pa bo še toliko bolj pod sojem žarometov v času predsedovanja Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. "Pričakujemo, da bo aktualna vlada dobro opravila delo," je dejal Stančič.

Glede soočanja Slovenije s pandemijo in številk, ki kažejo, da je v drugem valu pandemije med najbolj prizadetimi članicami, je poudaril, da komisija za ocenjevanje tega ni pristojna.

Izpostavil pa je, da je Slovenija po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, objavljenih 14. decembra, po kazalcih števila okuženih in mrtvih na 100.000 prebivalcev v zadnjih štirinajstih dneh trenutno med drugim in četrtim najslabšim mestom v EU. Po kriteriju skupnega števila potrjenih primerov na milijon prebivalcev pa je, kot kažejo torkovi podatki portala Our World in Data (ourworldindata.org), med državami EU na četrtem mestu, za Luksemburgom, Češko in Belgijo, je dodal.

Ključni izzivi za Bruselj bodo po potrditvi svežnja za okrevanje in mehanizma spoštovanja vladavine prava pripraviti vse programe, ki temeljijo na prihodnjem večletnem proračunu. Blizu 50 zakonodajnih predlogov o izvajanju določenih programov je bilo namreč, ker ni bilo proračuna, v zakonodajnem procesu ustavljenih.

Sloveniji bo v prihodnjih letih na voljo dobrih 11 milijard evrov evropskih sredstev, od tega več kot pet milijard iz sklada za okrevanje. Stančič se strinja, da je priprava programa za črpanje sredstev iz sklada izziv. Predvsem zato, ker je treba 37 odstotkov tega denarja nameniti za zeleno, 20 odstotkov pa za digitalno transformacijo. Pomembno bo tudi naslavljanje priporočil komisije o dolgotrajni oskrbi, krepitvi zdravstvenega sistema, pokojninski reformi in gospodarstvu bolj prijaznemu okolju.

Pri tem opozarja, da v Sloveniji doslej deležniki niso dobili popolnega vpogleda v predlog programa, kar pomeni, da dobivajo le delne informacije, splošno sliko, "hudič pa je vedno v podrobnostih". "Evropska regulativa ne predpisuje, da mora biti opravljeno javno posvetovanje z vsemi deležniki, to je prepuščeno članicam. Vendar pa se je v nekaterih članicah za odlično izkazala praksa, da potekajo razprave že na osnovi predloga in ne šele končnega programa, kot bo potekalo v Sloveniji," je še opozoril.