Državljani EU pozivajo k večjim pristojnostim unije pri spopadanju s pandemijo

Bruselj, 20. novembra - V drugem valu pandemije covida-19 dve tretjini državljanov EU pozivata k večjim pristojnostim in ustreznemu proračunu EU za soočanje s krizo, kaže raziskava Evropskega parlamenta. V Sloveniji ustrezen proračun EU podpira 62 odstotkov vprašanih, 78 odstotkov pa se jih strinja s pogojevanjem evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Rezultati tretje letošnje javnomnenjske raziskave o stališčih glede krize, ki jih je danes objavil Evropski parlament, kažejo, da skoraj polovica vprašanih spričo gospodarskih posledic krize občuti negotovost, obenem pa ima v primerjavi z raziskavo, opravljeno letos spomladi, več anketirancev pozitivne občutke do EU, in sicer 41 odstotkov.

Med Slovenci prav tako prevladuje občutek negotovosti - tako se jih počuti 45 odstotkov. 30 odstotkov vprašanih Slovencev je omenilo občutek nemoči, kar je 13 odstotnih točk več kot spomladi, jezo pa jih občuti 27 odstotkov oz. za 10 odstotnih točk več kot spomladi. 38 odstotkov vprašanih Slovencev ima sicer pozitivne občutke do EU.

Ob vse večjem deležu tistih, ki v zvezi s prihodnostjo občutijo negotovost, se 66 odstotkov vprašanih Evropejcev strinja, da bi morala imeti EU več pristojnosti za odpravljanje posledic pandemije. Enakega mnenja je tudi 63 odstotkov vprašanih Slovencev. Prav tako večina meni, da bi morala imeti EU za ta namen na voljo več finančnih sredstev - V uniji je takih 54 odstotkov, v Sloveniji 62 odstotkov.

Raziskava je tudi pokazala, da državljanom ni vseeno, kdo dobi evropska sredstva. Več kot tri četrtine vprašanih - na ravni EU 77 odstotkov, v Sloveniji 78 - se namreč strinja, da bi morala unija sredstva namenjati le državam članicam, katerih vlade spoštujejo vladavino prava in demokracijo.

Kar zadeva področja financiranja, bi po mnenju anketiranih moralo imeti prednost javno zdravje. Za to se je zavzelo 54 odstotkov vprašanih na ravni EU in 58 odstotkov v Sloveniji. Sledijo gospodarsko okrevanje ter nove priložnosti za podjetja, ki jih je v EU podprlo 42 odstotkov ljudi, v Sloveniji pa 52 odstotkov. V Sloveniji so na tretjem mestu zaposlovanje in socialne zadeve, ki jih je omenilo 50 odstotkov vprašanih (v EU 35 odstotkov), na četrtem mestu pa s 33 odstotki (v EU 37 odstotkov) podnebne spremembe in varstvo okolja.

Večina anketiranih - v EU 57 odstotkov, v Sloveniji 55 odstotkov - ostaja nezadovoljna zaradi nezadostne solidarnosti med državami članicami.

Slaba polovica vprašanih v uniji (49 odstotkov), je zadovoljna z ukrepi, ki jih je v boju proti pandemiji doslej sprejela njihova vlada, skoraj enak delež (48 odstotkov) pa ne. Na splošno se je zadovoljstvo z ukrepi vlad držav članic v primerjavi z zadnjo raziskavo poslabšalo, in sicer za osem odstotnih točk, v Sloveniji pa za 15 odstotnih točk. Zadovoljstvo z ukrepi vlade je izrazilo 37 odstotkov vprašanih Slovencev, 60 odstotkov pa jih ni zadovoljnih.

Medtem ko v 20 državah članicah večina vprašanih meni, da boj proti pandemiji upravičeno posega tudi v omejevanje državljanskih svoboščin, je v šestih članicah večinsko mnenje nasprotno. Med slednjimi prednjači Slovenija, kjer 59 odstotkov vprašanih omejitvam nasprotuje, 37 odstotkov pa se z njimi strinja.

Na ravni EU je več kot tretjina anketiranih (39 odstotkov) dejala, da je pandemija covida-19 že načela njihove osebne dohodke, 27 odstotkov pa jih to pričakuje v prihodnje. Da je kriza že posegla v njihove osebne dohodke, je odgovorilo 41 odstotkov Slovencev, 32 odstotkov pa jih to pričakuje v prihodnosti.

Raziskavo je med 25. septembrom in 7. oktobrom 2020 izvedel Kantar na spletu in po telefonu na Malti, pri čemer je sodelovalo 24.812 anketirancev iz vseh 27 držav članic EU. Anketa je bila omejena na anketirance, stare od 16 do 64 let (od 16 do 54 let v Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Grčiji, na Madžarskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem). Reprezentativnost na nacionalni ravni zagotavljajo kvote glede na spol, starost in regijo. Skupni rezultati EU se ponderirajo glede na število prebivalcev vsake zajete države.