znanost 19.11.2020 16:00

Pri Založbi ZRC izšel Slovar Pohlinovega jezika

Ljubljana, 19. novembra - Pri Založbi ZRC je izšel "droben jezikoslovni dragulj": Slovar Pohlinovega jezika s podnaslovom Na osnovi njegovih jezikoslovnih del. Avtor je Marko Snoj, ki je po navedbah ZRC SAZU temeljito prečesal delo jezikoslovca in duhovnika iz 18. stoletja Marka Pohlina ter izbrane izraze nanizal v slovar. Dodajajo, da je bil Pohlin navdušen besedotvorec.

"Jezik je vedno ogledalo sveta, v katerem je nastal. Tako tudi slovar ne more biti drugega kot dokument časa, v katerem ga ljudje uporabljajo in se v njem sporazumevajo. Razen če je slovar nastal na podlagi del enega samega človeka," piše v spletnem dnevniku ZRCalnik.

Marko Pohlin se je rodil v Ljubljani v t. i. šempetrskem predmestju, današnji Trubarjevi ulici s širšim zaledjem, in sicer v družini gostilničarja. Bil je slovenski narodni buditelj in duhovnik ter avtor tretje slovenske slovnice z naslovom Kranjska gramatika (Kraynska Grammatika), ki ji je pridodal še del o teoriji pesništva, deloma preveden in prirejen po Katonu. Poleg tega je sestavil slovensko-nemško-latinski slovar, abecednik, nekaj molitvenikov, učbenikov in zgodbe svetnikov.

Toda Pohlin je glede na ZRCalnik imel lastnost, zaradi katere izstopa iz druščine narodnih buditeljev in zgodnjih jezikoslovcev: bil je strašansko navdušen nad besedotvorjem. Rad si je izmišljal slovenske ustreznice za nemške izraze, včasih pa tudi čisto nove besede - novotvorjenke.

Marsikatera beseda, ki je zrasla na Pohlinovem zelniku, se ni prijela, opozarja sodobni jezikoslovec in etimolog Snoj. Iz te kategorije sta lenišče, ki je slovenska ustreznica za kavč, in epatke, ki so indijski oreški. Za orgle je predlagal žvrgolišče, za rise poimenovanje bistrovidni, svizce pa je imenoval za bregomačke. Bolnišnica bi bila betežnišče.

Snoj po navedbah ZRCalnika meni, da je Pohlin pomemben tudi zato, ker je imel njegov slovar slovenščino na prvem mestu, medtem ko so vsi drugi dotlej imeli tam nemščino ali latinščino.

Pohlinovih etimoloških razlag sicer "ne smemo jemati za suho zlato", saj: "Marsikje njegove razlage niso ustrezne, so bolj ljudske, temeljijo zgolj na podobnosti, marsikje pa je nekako nagonsko uganil, od kod izvira določena beseda. Recimo za sneg je pravilno dognal, da je soroden z angleško snow in nemško Schnee!"

V slovarju so tudi besede, ki so bile v 18. stoletju v splošni rabi, pa so kasneje umrle ali spremenile pomen. "Moja najljubša je bodati v pomenu ne moči vdeti niti v šivanko, ki je seveda tvorjenka iz glagola bosti," je dejal Snoj. Dodal je, da si je Pohlin včasih kaj izmislil docela svojevoljno, "zato ni nič čudnega, da možakar za časa življenja menda ni bil preveč priljubljen".

Slovar Pohlinovih besed je, dokler knjigarna Azil zopet ne odpre svojih vrat, na voljo prek narocanje@zrc-sazu.si.