Podjetja 19.11.2020 14:28

Iz Paradajzovega rastlinjaka v Veliki Polani paradižniki tudi pozimi

Velika Polana, 19. novembra - V Veliki Polani v rastlinjaku podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev, že cvetijo paradižniki, ki jih bodo ponudili trgu v zimskih mesecih. Naložba je vredna šest milijonov evrov, pridelali pa bodo okoli 700 ton drobnih sort paradižnika letno, prve že pred božičem.

Velika Polana, rastlinjak podjetja Friško.
Rastlinjaki podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev.
Foto: Marjan Maučec/STA

Velika Polana, rastlinjak podjetja Friško.
Rastlinjaki podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev.
Foto: Marjan Maučec/STA

Velika Polana, rastlinjak podjetja Friško.
Rastlinjaki podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev.
Foto: Marjan Maučec/STA

Velika Polana, rastlinjak podjetja Friško.
Rastlinjaki podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev.
Na fotografiji sistem za kogeneracijo, pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo.
Foto: Marjan Maučec/STA

Velika Polana, rastlinjak podjetja Friško.
Rastlinjaki podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev.
Na fotografiji sistem za kogeneracijo, pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo.
Foto: Marjan Maučec/STA

Velika Polana, rastlinjak podjetja Friško.
Rastlinjaki podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev.
Foto: Marjan Maučec/STA

Velika Polana, rastlinjak podjetja Friško.
Rastlinjaki podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev.
Na fotografiji sistem za kogeneracijo, pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo.
Foto: Marjan Maučec/STA

Velika Polana, rastlinjak podjetja Friško.
Rastlinjaki podjetja Friško, ki ga je ustanovila družba Paradajz iz Renkovcev.
Foto: Marjan Maučec/STA

Paradajz bo tako paradižnik pod blagovno znamko Lušt v 2,1 hektarja velikem rastlinjaku prideloval celo leto, za različne sorte malega paradižnika pa so se odločili, ker ga je na tem geografskem območju mogoče pridelovati tudi pozimi. Poskusno bodo sicer zasadili tudi debelejše sorte, da bi ugotovili, ali je z dodatnim osvetljevanjem v kratkih dneh smiselna pridelava tudi pozimi.

Kot je za STA povedal direktor Friška Kristjan Magdič, je njihova zimska pridelava okolju prijazna, saj bodo z zemeljskim plinom sočasno pridobivali toplotno in električno energijo. Slednjo potrebujejo za osvetljevanje rastlin, ogljikov dioksid, ki pri tem nastane, pa bodo paradižniki ob posebnem sistemu s fotosintezo pretvoril v kisik. Tako zaokrožen in okolju prijazen sistem po Magdičevih besedah praktično nima vplivov na okolje.

Za uporabo plina in ne geotermalne energije so se določili zaradi težav, ki jih imajo z uporabno slednje. Gre za izkoriščanje dodatnih količin vode, ko je vlada pred petimi leti določila, da morajo neizkoriščeno vodo iz geotermalnih vrtin, za katero je podeljena koncesija, dodeliti kmetijskim pridelovalcem, če bodo zanjo zaprosili.

Podjetje Paradajz je na prošnjo šele po dobrih treh letih dobilo dodatek h koncesijski pogodbi za izkoriščanje dodatnih 100.000 kubičnih metrov geotermalne vode letno, nato pa na Agenciji za okolje (Arso) vložilo zahtevek za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Zaradi večje količine načrpane vode bi je tudi več - gre za čisto in ohlajeno vodo - izpustili v potok Ledava. Po letu dni jim je Arso poslal dopis, da morajo vložiti vlogo za predhodni postopek za ugotavljanje, ali je za teh dodatnih 100.000 kubičnih metrov vode treba izvesti novo presojo vplivov na okolje. Odgovora pa po več mesecih še vedno nimajo.

Poleg tega bi pri vključevanju geotermalne energije zaradi dolgih postopkov izgubili nekaj let, s čimer bi lahko tvegali, da ne bi pravočasno vložili zahtevka za subvencijo na kmetijsko ministrstvo, ki si sicer prizadeva za spremembo postopkov na okoljskem ministrstvu, je povedal Magdič.

Za gradnjo so najeli so 3,5 milijona evrov bančnega posojila, dobili 1,7 milijona evrov državne subvencije Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, preostalo je njihov denar. Za pridelavo bodo zaposlili od 20 do 25 delavcev.

Podjetje Paradajz pa ima novega družabnika, investicijski sklad Generali Growth Equity Fund, ki vlaga v majhna in srednje velika podjetja s potencialom za rast. Sklad je kupil 24-odstotni delež, ki so mu ga prodali vsi štirje lastniki, Martin Žigo, Kristjan Magdič, družba za investiranje Trebia Invest in podjetje Kremen. Pri tem, kot pravi Magdič, naložba v rastlinjake ni povezana z lastniškimi spremembami.

Paradajz je lani ustvaril deset milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,5 milijona evrov dobička.