znanost 17.11.2020 13:03

Smotrna raba antibiotikov ključna za zajezitev naraščanja odpornosti bakterij

Ljubljana, 17. novembra - Odpornost mikrobov je zaradi pretirane uporabe antibiotikov postala eden od ključnih globalnih izzivov. Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko namreč povzroči, da postanejo bakterije odporne na prihodnja zdravljenja, so opozorili sogovorniki v današnjem spletnem pogovoru STAkluba ter pozvali k smotrni in odgovorni uporabi teh zdravil.

Ljubljana.
Spletni pogovor v organizaciji STAkluba ob svetovnem tednu osveščanja o smotrni rabi antibiotikov z naslovom Antibiotiki niso bonboni.
Sodelovali so specialistka infektologije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Bojana Beović, Milan Čižman iz Komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji, Tatjana Mrvič iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana, predsednica društva bolnikov za KVČB Mateja Saje in Helena Ribič iz Centra za medicinsko mikrobiologijo.
Foto: STA

Nastanek odpornih bakterij in njihovo širjenje pospešuje čezmerna in neustrezna raba antibiotikov. O neustrezni rabi antibiotikov govorimo, kadar jih jemljemo z napačnim namenom ali nepravilno. Antibiotike uporabljamo po nepotrebnem, kadar jih npr. jemljemo za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim antibiotiki niso učinkoviti.

"Zato je pomembno, da smo natančni pri zdravljenju bakterijskih okužb," je ob svetovnem tednu ozaveščanja o smotrni rabi antibiotikov poudarila infektologinja Bojana Beović z ljubljanske infekcijske klinike, sicer tudi članica Komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji.

Po besedah člana omenjene komisije Milana Čižmana je Slovenija po nizki uporabi antibiotikov v zgornji tretjini med evropskimi državami, a prostora za izboljšave je še precej, predvsem pri predpisovanju antibiotikov pri starejših od 65 let. V tej starostni skupini je od leta 2003 uporaba antibiotikov upadla le za 30 odstotkov, medtem ko se je pri otrocih in mladostnikih zmanjšala za 50 odstotkov.

Večino antibiotikov, okoli 80 odstotkov, je predpisanih v ambulantah, manjši del v bolnišnicah. A kot je opozorila Tatjana Mrvič iz službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, bolnišnična okužba z bakterijo, ki je razvila odpornost na določene antibiotike, pomeni dolgotrajnejše zdravljenje, daljšo hospitalizacijo, večjo možnost za zaplete in slabše rezultate zdravljenja.

Odpornost bakterij se sicer ne deduje, se pa nekatere odporne bakterije zelo dobro širijo med ljudmi, je pojasnila Helena Ribič iz centra za medicinsko mikrobiologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Prenašajo se s stikom, telesnimi tekočinami, v zdravstvenih ustanovah pa predvsem prek rok ali kontaminiranih površin, ki niso bile ustrezno očiščene in razkužene.

Spremembe pri odnosu do uporabe antibiotikov opaža tudi predsednica društva bolnikov za kronično vnetno črevesno bolezen Mateja Saje. Zaradi zapletov pri njeni dolgoletni kronični bolezni je bila že trikrat operirana, pri čemer so bili v bolnišnici ob zadnji operaciji pred nekaj leti precej bolj konzervativni glede predpisovanja antibiotikov. Kronične bolnike, ki jemljejo več zdravil hkrati, je ob tem še pozvala, da antibiotike jemljejo premišljeno, strokovno in po navodilih zdravnika.

Slednje so izpostavili tudi ostali sogovorniki v pogovoru z naslovom Antibiotiki niso bonboni. Učinkovitost antibiotika se namreč zmanjša, če bolnik izpušča posamezne odmerke ali prehitro opusti jemanje zdravila. V tem primeru ni nujno, da bakterije odmrejo, lahko pa pri stiku z antibiotikom razvijejo mehanizme odpornosti, je opozorila Beovićeva.

Vsekakor pa neporabljenih tablet iz škatlice z antibiotiki ne zavržemo med gospodinjske odpadke, jih hranimo za prihodnje obolenje ali jih celo damo drugim osebam, ampak jih odnesemo v lekarno, so še pozvali zdravstveni strokovnjaki.