znanost 14.10.2020 9:58

Partnerji pozivajo h krepitvi vlaganj v razvoj in izobraževanje

Ljubljana, 14. oktobra - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije so podpisali razvojno zavezništvo, s katerim pozivajo vlado k odločnejši podpori raziskav in razvoja v Sloveniji. Smo na prelomnici, ključno bo sodelovanje, so poudarili na spletni novinarski konferenci.

Ljubljana.
Mikroskop, raziskave, preiskave.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Slovenija se je, skupaj s preostankom sveta, znašla v globalni pandemiji covida-19. Čas okrevanja po pandemiji pa prinaša ugodne pogoje za nadaljnji razvoj. "Na trgu so velike priložnosti," je v spletnem dogodku poudaril predsednik GZS Boštjan Gorjup.

Tako je spomnil, da bo imela Slovenija do leta 2029 na voljo več kot 11,2 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega 7,4 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,8 milijarde evrov posojil. "To je rekorden obseg sredstev, na nas pa je, kako jih bomo porabili - za zagotavljanje splošne blaginje prebivalstva ali za pospeševanje rasti produktivnosti in trajnostne preobrazbe, s katero bomo lahko na srednji rok sami financirali višji standard javnih storitev," je spomnil.

Gorjup je med drugim pozval k ukrepom, kot so olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, raziskovalni vavčer, mladi raziskovalec, okrepitev pametne specializacije in podpora celotnemu razvojnemu cilju od najnižje tehnološke pripravljenosti do nastopa na trgu. "Predlagamo tudi ustanovitev javne agencije za področje tehnologij in inovacij, ki bo skrbela za mehanizme povezovanja akademske sfere in gospodarstva," je dodal.

Predsednik rektorske konference in rektor mariborske univerze Zdravko Kačič je prepričan, da stojimo na prelomnici. "Zelo pomembno je, kako se bomo odločili porabiti oz. investirati sredstva in kak rezultat bo to imelo za nadaljnji razvoj Slovenije. Za ohranitev konkurenčnosti slovenske družbe moramo pospešiti prizadevanja, da Slovenija čim prej postane na znanju temelječa družba," je dejal.

A doseganje tega cilja je mogoče le ob učinkovitem in sinergičnem povezovanju izobraževanja, znanosti in gospodarstva ter z vzpostavitvijo dolgoročno, sistemsko in celostno urejenih podpornih mehanizmov prenosov znanja v industrijo in družbo kot celoto, je posvaril. Nujno bo tudi povečevanja dolgoročnih vlaganj v razvoj izobraževanja in znanosti ter podpora razvojnim potencialom industrije. Vlagati je treba premišljeno in ciljno.

Da raziskovalci že leta opozarjajo na neprimerno stanje na področju vlaganja v znanost, raziskave in inovacije, je spomnil predsednik koordinacije raziskovalnih inštitutov in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. Slovenija v raziskave in razvoj vlaga polovico manj kot najbolj razvite evropske države in je daleč pod povprečjem EU.

"Zdaj imamo zelo lepo priložnost, da se tudi s pomočjo evropskih sredstev sistem uredi in vzpostavi na tak način, da bodo imeli raziskovalci na inštitutih, učitelji, profesorji na univerzah ustrezne pogoje za delo in bodo lahko čim bolj tesno in učinkovito sodelovali tudi s slovenskimi podjetji," je prepričan Anderluh. Med drugim se je zavzel za čim več prehajanja med akademskimi inštitucijami in podjetji.

Predloge nameravajo partnerji predstaviti vladi, ki te dni pripravlja programe črpanja evropskih sredstev, in političnim strankam.