25.9.2020 14:13

Pri založbi Družina izšla posebna izdaja revije SLO - Dežela kolišč

Ljubljana, 25. septembra - Pri založbi Družina je izšla posebna izdaja revije SLO - Dežela kolišč. Prinaša prispevke o najpomembnejših vidikih življenja koliščarjev: o njihovih domovanjih, prehranjevanju, pridelovanju hrane, orodjih in orožju ter rastlinskem in živalskem svetu, ki jih je obkrožal in zaposloval.

Ljubljana. Koliščarji, hiša iz lesa in slame. Foto: Tina Kosec/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Koliščarji, hiša iz lesa in slame.
Foto: Tina Kosec/STA
Arhiv STA

Publikacijo je uredil predstojnik Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU Anton Velušček s pomočjo manjše skupine domačih raziskovalcev. Besedila 15 poznavalcev dopolnjujejo dokumentarne fotografije in ilustracije, so sporočili iz založbe.

Kot je na četrtkovi predstavitvi poudaril župan občine Ig Janez Cimperman, so tematske izdaje na Igu posebej veseli, saj gradnja Interpretacijskega centra in rekonstrukcija koliščarske naselbine v središču Iga hitro napredujeta.

Kolišča so prazgodovinska naselja na kolih, ki so od neolitika do železne dobe stala na bregovih okoli Alp, tudi na Ljubljanskem barju. Kot začetek arheoloških izkopavanj na Slovenskem štejemo leto 1975. Sledila so naključni najdbi izjemne količine lončenih posod ter koliščnih najdb med čiščenjem obcestnih jarkov vzdolž Ižanske ceste. Prinesla so zanimive najdbe: sekire, bodala, igle, trnke iz jelenovega rogovja, rožene in koščene puščice, keramične posode.

Raziskave na Ljubljanskem barju so se nadaljevale v poznem 19. in na začetku 20. stoletja. Razcvetele so se po drugi vojni v 70. in 80. letih minulega stoletja, ko je bilo raziskanih veliko kolišč, med njimi Blatna Brezovica, Resnikov prekop, Maharski prekop, Parte pri Igu in druga, o čemer v reviji piše Elena Legissa.

Sledijo prispevki o poselitvah od 5. tisočletja pr.n.št. do poznega 3. in 2. tisočletja, ko poselitev ni bila več tako intenzivna in sovpada z izginotjem jezera, o čemer pišeta Velušček in Katarina Čufar. Analiza cvetnega prahu iz 117 metrov globoke vrtine v šoto južno od Črne vasi iz 60. let minulega stoletja omogoča rekonstrukcijo nekdanjega rastlinstva na Barju, kar prikaže Maja Andrič.

Arheobotanične raziskave kažejo, da so se koliščarji prehranjevali raznovrstno in zdravo: posegali so tako po mesu kot po rastlinah, po divji in gojeni hrani, gojili so vsaj šest kulturnih rastlin, piše Tjaša Tolar. Živalski svet koliščarjev opisuje Borut Toškan, ki bralcu približa, kako se je z živinorejo odvisnost od lova in nabiralništva postopoma zmanjšala.

V prispevku Veluščka z naslovom Zableščali sta se kovini: baker in bron bralec izve, da se je metalurška dejavnost na naših tleh začela skoraj tisoč let prej, kot se je domnevalo. Poseben prispevek v reviji je namenjen odkritju lesenega koliščarskega kolesa s kolišča Stare Gmajne, ki je po ugotovitvah danes staro vsaj 5120 let. Kot piše Velušček, ki je vodil izkopavanja, ga uvrščamo med najstarejše najdbe te vrste v Evropi in na svetu.

Muzejska pota koliščarskih najdb pa predstavi Peter Turk, ki opiše začetek delovanja Kranjskega deželnega muzeja, po letu 1920 Narodnega muzeja, ki hrani koliščarske najdbe do začetka 50. let minulega stoletja. Poznejše najdbe hrani Mestni muzej.

Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pri založbi Družina izhaja štirikrat letno od leta 2014. Posveča se vprašanjem slovenske zgodovine od najzgodnejših ostalin, najdenih na slovenskem ozemlju, do vrhunca narodne suverenosti v samostojni državi.