23.9.2020 12:30

V spletni razpravi pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji za čim manj brezposelnih

Ljubljana, 23. septembra - Sodelujoči v današnji spletni razpravi o pomoči Evrope pri blaženju socialne stiske po pandemiji, ki jo je pripravila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, so poudarili nujnost prizadevanj za manj brezposelnih. V to smer gredo tudi ukrepi iz evropske sheme SURE, ki so jih na pristojnem ministrstvu že pripravili ali so še v pripravi.

Mladi so med prvimi izgubili zaposlitev med pandemijo novega koronavirusa, je poudarila predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc. Po njenih besedah je program Jamstva za mlade ključen za reševanje stiske mladih, vendar pa je le kratkoročna rešitev. V sindikatu, ki ga vodi, želijo opredelitev, kaj je kakovostna ponudba programa. Dotaknila pa se je tudi problema prekarnosti, saj mladi v negotovih oblikah dela denimo ne morejo najeti stanovanjskega posojila, poleg tega pa prekarnost slabo vpliva tako na telesno kot duševno zdravje.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sprejeli več ukrepov za manj prekarnosti, je spomnila Katja Rihar Bajuk z ministrstva. Po njenih besedah so denimo okrepili nadzor ter osveščajo in izobražujejo delodajalce, tako da se je v zadnjih treh letih prekarnost po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat zmanjšala.

Evropska poslanka Romana Tomc (ELS/SDS) je pri tem izpostavila, da je prekarnost posledica rigidne delovnopravne zakonodaje. Če mora delodajalec odpustiti delavce, so stroški zanj zelo visoki, je dejala. To je po njenih besedah predmet za pogovor med delodajalci in sindikati. EU pa nima čarobne paličice, ker gre za vprašanje socialnih partnerjev v posamezni državi članici, je dejala.

Ministrstvo si prizadeva, da bi bil trg dela čim bolj odziven, pri nadaljnjih rešitvah pa je ključen socialni dialog, je pri tem izpostavila Bajukova. Delo na področju priprave socialnega sporazuma pa naj bi po njeni napovedi nadaljevali jeseni.

Dotaknili so se tudi evropske sheme SURE. Iz nje se Sloveniji po besedah Tomčeve obeta 1,1 milijarde evrov posojila pod sorazmerno ugodnimi pogoji, namenjenih zmanjševanju brezposelnosti zaradi epidemije. Mojca Pršina z ministrstva pa je pojasnila, da sta ukrepa v okviru te sheme denimo subvencioniranje krajšega delovnega časa in čakanja na delo doma, ki so ju delodajalci zelo dobro sprejeli. Po njenih besedah si na ministrstvu želijo, da bi se ti ukrepi izvajali tudi prihodnje leto.

Ob staranju prebivalstva se v Sloveniji izpostavlja tudi vprašanje starejših na trgu dela. Po mnenju evropskega poslanca Milana Brgleza (S&D/SD) je treba starejše delavce spodbujati, da pridobijo dodatne kvalifikacije, delodajalce pa, da jih zaposlijo. Pa tudi po tem, ko se posameznik že upokoji, bi moral imeti možnost za pridobivanje dohodka, pri čemer bi bile dopustne prekarne oblike, je menil. Pokojnino in z njo socialno varnost namreč ta posameznik že ima.