Podjetja 21.9.2020 12:18

Industrijska strategija 2021-2030 kot ključ do dodatnega razvojnega pospeška

Brdo pri Kranju, 21. septembra - Osnutek Slovenske industrijske strategije 2021-2030 vsebuje dobro premišljene in učinkovite ukrepe, ki bodo industriji omogočili dodaten razvojni pospešek, je v današnji predstavitvi dokumenta na Brdu pri Kranju dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Krovni kazalnik strategije se nanaša na produktivnost dela.

Ljubljana. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Namen dokumenta, ki ga je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo na osnovi predhodnih posvetov in sodelovanja z deležniki, je postaviti smernice razvoja industrije, na podlagi katerih bodo nato oblikovali podporne ukrepe, je na predstavitvi v sklopu konference o prihodnosti industrije in internacionalizacije dejal Zajc.

Ena ključnih nalog industrijske politike je po njegovih besedah povezovanje verig vrednosti, podjetij različnih velikosti ter institucij znanja z drugimi deležniki. Ustvariti želijo pogoje za prestrukturiranje industrije v industrijo znanja in inovativnosti za nova in bolj kakovostna delovna mesta. "Prek slovenske industrijske strategije želimo uresničiti vizijo razvoja slovenske industrije kot zelene, ustvarjalne in pametne," je poudaril.

Krovni kazalnik slovenske industrijske strategije se nanaša na produktivnost dela. Do leta 2030 naj bi tako dosegli 66.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Za leto 2025 so določili vmesni cilj 60.000 evrov.

Za zeleni razvoj je ključna snovna produktivnost, torej da se s porabljenimi surovinami in materiali ustvari čim več dodane vrednosti. Na področju ustvarjalnega razvoja je ključen inovacijski kazalnik, na področju pametnega razvoja pa kot ključni kazalnik izpostavljajo indeks Desi, ki meri napredek članic EU pri njihovi digitalni konkurenčnosti.

Z vidika zelenega razvoja so ključnega pomena prehod v krožno gospodarstvo, razogljičenje energetsko intenzivne industrije, trajnostna mobilnost ter na lesu in drugih naravnih materialih temelječa industrija.

Z vidika ustvarjalnega razvoja želijo vzpostaviti spodbudno okolje za inovativnost in pri tem krepiti tudi netehnološke inovacije. Na področju pametnega razvoja pa je Zajc izpostavil digitalizacijo ter krepitev celostnega cikla raziskav in razvoja. Posebno pozornost bodo ob tem namenjali internacionalizaciji.

"Pri vsakem ukrepu, zakonu ali razvoju novega izdelka je treba najprej pomisliti na to, kako bi lahko prispevali k zelenemu, ustvarjalnemu in pametnemu razvoju," je še poudaril državni sekretar.

Ministrstvo pripombe in predloge na osnutek strategije sprejema do vključno 16. oktobra.

O zelenem, ustvarjalnem in pametnem razvoju v nadaljevanju konference razpravljajo na okroglih mizah. Na okrogli mizi o zelenem razvoju so se sogovorniki strinjali, da je prehod v trajnostno poslovanje izvedljiv, vendar zahteven. Upoštevati pa je treba, da nekatere panoge kljub največjim možnim prizadevanjem ne bodo mogle doseči toliko kot druge, je opozoril glavni podpredsednik uprave družbe Sij Tibor Šimonka.

Po mnenju direktorja Hidrie Holdinga Iztoka Seljaka je prehod v nizkoogljično gospodarstvo za že dobro uveljavljena podjetja, ki se težje hitro spreminjajo, hkrati grožnja in izjemna priložnost. Direktor družbe Lumar IG Marko Lukić je kot ključno izpostavil ozaveščanje - "na eni strani ljudi s primeri dobre prakse, na drugi strani pa skrbeti za zakonodajni okvir, ki bo ambicije postavljal vedno višje".

Vodja konstrukcije in razvoja v družbi REM David Močnik pa je dodal, da je prehod v krožno nizkoogljično gospodarstvo neizogiben, podjetja pa bodo uspešna toliko, kolikor hitro bodo dosegla to raven.