Turizem 19.9.2020 8:00

Pot med krošnjami na Rogli obeležuje prvo obletnico delovanja

Zreče, 19. septembra - Na Rogli je pred letom dni vrata odprla ena najbolj priljubljenih in največkrat fotografiranih turističnih doživljajskih ponudb - Pot med krošnjami Pohorje. Lep razgled na bližnjo in daljno okolico je doslej izkoristilo že več kot 220.000 ljudi, z izjemo časa pomladne epidemije pa so se obiskovalci lahko vrhov pohorskih smrek dotaknili vse leto.

Rogla. Plakat za pot med krošnjami. Foto: Gregor Mlakar/STA Arhiv STA

Rogla.
Plakat za pot med krošnjami.
Foto: Gregor Mlakar/STA
Arhiv STA

Medtem ko so v omenjeni atrakciji že v prvih mesecih po odprtju podirali vse rekorde, saj so do konca lanskega leta gostili več kot 70.000 ljudi in prejeli priznanje Snovalec, ki ga Slovenska turistična organizacija (STO) podeljuje najbolj inovativnim projektom v turizmu, pa so tudi letos kljub nekajmesečnemu zaprtju zaradi ukrepov v času epidemije, do konca avgusta našteli že več kot 150.000 obiskovalcev.

Kot pravi direktor Poti med krošnjami Pohorje, ki jo je lani postavila češka hčerinska družba nemške Erlebnis Akademie Zažitkova, Jurij Gulič, so razmere z novim koronavirusom želeli obrniti v svoj prid, zato so se lotili dela in uspešno dokončali za letos načrtovano investicijo v izgradnjo že prej obljubljenega tobogana. "Nova atrakcija je prav gotovo pozitivno vplivala na poznejši obisk," meni Gulič.

Gre za 120.000 evrov vredno naložbo v 62-metrski cevasti in vijugasti tobogan iz nerjaveče pločevine, ki stoji na najvišji nadmorski višini v Sloveniji, po njem pa se lahko obiskovalci od junija spustijo s 37 metrov visokega razglednega stolpa. Od odprtja do konca avgusta je tako v adrenalinskem spustu uživalo že več kot 40.000 obiskovalcev.

Na predvečer prvega rojstnega dne drevi na vrhu stolpa pripravljajo sprehod po Rimski cesti, saj se bo omejeno število zvezdogledov lahko pridružilo opazovanju planetov, plinskih meglic in zvezdastih kopic v družbi predstojnika oddelka za geografijo na mariborski filozofski fakulteti in predsednika Astronomskega društva Orion Igorja Žiberne.