Podjetja 16.9.2020 9:03

Dravske elektrarne obeležujejo 60 let hidroelektrarne Ožbalt

Maribor, 16. septembra - Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v minulem letu proizvedle 2744 gigavatnih ur električne energije, kar je dobrih šest odstotkov manj kot leto prej. Ne glede na to, so prihodke lani povišali za skoraj pet odstotkov, a hkrati skoraj prepolovili dobiček. Te dni obeležujejo 60 let od začetka obratovanja hidroelektrarne (HE) Ožbalt.

Maribor.
Stavba podjetja Dravske elektrarne Maribor.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Za gradnjo najmlajše elektrarne v zgornjem toku Drave so se odločili že ob projektiranju HE Vuhred, obe pa sta po zasnovi enaki. Graditi so jo začeli leta 1957 s pomočjo ameriškega kredita, gradnja pa je bila zaradi pomanjkanja prostora za organizacijo gradbišča, zahtevnosti prestavitve železniške proge in regionalne ceste, ena najtežjih na Dravi.

Prvi agregat so zagnali 17. septembra 1960, drugega novembra 1961, tretjega pa aprila 1962. Med leti 2000 in 2005 je bila elektrarna celovito prenovljena in s tem projektom se je končal projekt prenove vseh šestih zgornjedravskih elektrarn.

HE Ožbalt danes proizvede okoli 300 gigavatnih ur električne energije letno oziroma dobro desetino celotne proizvodnje Dravskih elektrarn. Od svojega začetka do danes je proizvedla približno 18.000 gigavatnih ur, kar je primerljivo petletni porabi vseh slovenskih gospodinjstev.

Kot poudarjajo v DEM, je pomen zadostne, varne in zanesljive proizvodnje električne energije, na veljavi pridobil še posebej v aktualnih časih kriznih razmer, ki so pokazale, kako pomembna je samozadostnost države na vseh področjih. Tudi zato v največji proizvajalki električne energije iz obnovljivih virov v državi še naprej opravljajo raziskave in izdelujejo študije na več razvojnih projektih.

Nedavno so tako pričeli s celovito prenovo jezu Markovci, ki bo trajala približno šest let, saj bodo vsako leto obnovili le po eno pretočno polje na leto. To bo osnova za celovito prenovo najmlajše HE Formin, ki doslej edina še ni bila prenovljena.

Po prejetih sklepih vlade o pripravi državnega prostorskega načrtovanja izdelujejo vse potrebne študije za tri vetrna polja na Ojstrici, v Rogatcu in Paškem Kozjaku. Pripravljajo se na projekt izgradnje 30 megavatne sončne elektrarne na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, kjer bi prvi sončni paneli lahko stali že naslednje leto.

Ob postavljanju elektrarn z nestanovitnimi viri načrtujejo tudi postavitev hranilnikov električne energije, v sodelovanju z zunanjimi partnerji in izvajalci pa načrtujejo projekt izrabe geotermalne energije za proizvodnjo električne energije, saj gre pri tem za stabilen energetski potencial, ki ga je mogoče na raziskanih lokacijah koristiti celo leto in ima predvidljivo proizvodnjo.

Kot je ob tem povedal direktor družbe Andrej Tumpej, se je potrebno zavedati, kako nepogrešljiva je električna energija za gospodarski razvoj in blaginjo, zato si ne smejo dovoliti, da ne bi na okoljsko in družbeno sprejemljiv način izkoristili vseh razpoložljivih danosti, ki bodo omogočale energetsko samozadostnost.

Leto 2019 je bilo sicer za DEM povprečno. Proizvodnja električne energije je za šest odstotkov zaostala za tisto iz leta 2018 in je bila le za malenkost nižja od načrtovane. Vseeno je družba s skoraj 240 zaposlenimi ustvarila 67,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj pet odstotkov več kot leto pred tem. Hkrati je k dobičku HSE, katerega del je, prispevala 5,1 milijona evrov, to pa je za skoraj 40 odstotkov manj kot leta 2018. V podjetju to pojasnjujejo predvsem z višje realiziranimi odpisi vrednosti.