znanost 17.9.2020 7:30

Nacionalni inštitut za biologijo v projektu za super krompir

Ljubljana, 17. septembra - Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) sodeluje v evropskem projektu EU ADAPT, v katerem preučujejo mehanizme prilagoditve krompirja na izpostavitev škodljivim dejavnikom okolja, kot so suša, vročina in poplave, so sporočili z inštituta.

Ljubljana.
Gomolji krompirja na polju.
Foto: Nacionalni inštitut za biologijo

Ljubljana
Polje na sušo odpornega in občutljivega krompirja.
Foto: Nacionalni inštitut za biologijo

"Na podlagi razumevanja odnosov med molekulami in z uporabo modernih metod računalniško podprte biologije želimo identificirati nove označevalce za ciljno gojenje sort krompirja, odpornih na stres, ki lahko zagotovijo stabilne donose tudi v težkih podnebnih razmerah prihodnosti," v sporočilu za javnost navajajo Kristino Gruden, ki na NIB vodi projektno skupino.

Njena skupina, ki se osredotoča na sistemsko biologijo rastlin, v projektu z daljšim imenom Accelerated development of multiple-stress tolerant potato razvija biološke mreže in računalniške modele vpliva okoljskega stresa na krompir.

Mehanizmi prilagajanja stresu na molekularni ravni so pri poljščinah, kot je krompir, namreč še vedno slabo raziskani. Naraščajoča obdobja vročine in suše zaradi podnebnih sprememb povzročajo ogromne izgube pridelka, pridelava krompirja pa trpi tudi zaradi poplav obdelovalnih površin zaradi močnega dežja.

Cilj projekta je razviti nove strategije, s katerimi bo krompir mogoče prilagoditi na zahtevne podnebne razmere v prihodnosti. Delo je načrtovano za naslednja štiri leta.

"V okviru projekta raziskujemo molekularne in fenotipske reakcije na vročino, sušo in poplave, kar bo v prihodnosti še posebej pomembno za pridelek krompirja zaradi podnebnih sprememb. V sodelovanju z žlahtnitelji in pridelovalci želimo prepoznati mehanizme, ki omogočajo toleranco na stres", NIB v sporočilu navaja koordinatorja projekta, Markusa Teigeja z Univerze na Dunaju.

Skupina NIB pod vodstvom Grudnove je del evropskega konzorcija, ki je za projekt prejel pet milijonov evrov nepovratnih sredstev iz evropskega programa Obzorje 2020. Konzorcij, ki ga vodi Univerza na Dunaju, je sestavljen iz vodilnih evropskih akademskih inštitucij, glavnih evropskih žlahtniteljev krompirja, neprofitne evropske organizacije, vladne agencije in podjetja, ki razvija tehnologije za avtomatizacijo v kmetijskem sektorju.

Sodelujoči raziskovalci združujejo svoje strokovno znanje na področju molekularne biologije, fiziologije stresa, sistemske biologije in tarčnega žlahtnjenja rastlin ter sodelujejo z organizacijami, namenjenimi končnim uporabnikom.