Podjetja Turizem 4.9.2020 14:06

Evropska gastronomska regija priložnost za krepitev lokalne preskrbe s hrano

Maribor, 4. septembra - Projekt Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021 je po besedah razpravljavcev na današnji okrogli mizi v Mariboru priložnost, da se okrepi verige lokalne preskrbe s hrano. Tu je namreč še veliko manevrskega prostora, z boljšim povezovanjem med pridelovalci in gostinci ter promocijo pa se lahko spodbuja tudi turizem.

Maribor.
Ulični festival lokalno pridelane hrane in proizvodov.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Ulični festival lokalno pridelane hrane in proizvodov.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Ulični festival lokalno pridelane hrane in proizvodov.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Ulični festival lokalno pridelane hrane in proizvodov.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Razprava z naslovom Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Vzpostavljanje gastronomskih regij po besedah poslanca v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča (EPP/SLS) terja spoštovanje in sodelovanje. "Spoštovanje do tega, kar sami pridelamo. Spoštovanje do naše tradicije in zgodovine. To pa je treba v sodelovanju lokalne skupnosti, gostincev, vinarjev in kmetovalcev združiti v paket in ponuditi," je dejal.

Na okrogli mizi v sklopu uličnega festivala lokalno pridelane hrane na Cafovi ulici je še spomnil, da je na pomen lokalne preskrbe s hrano opozorila tudi epidemija novega koronavirusa, zato je zdaj pravi čas za takšne akcije.

Gostinci se po besedah predsednika sekcije za gostinstvo in turizem v Obrtni zbornici Slovenije Blaža Cvara že pospešeno pripravljajo na prihodnje leto, pogrešajo pa več sistemske podpore, tako pri povezovanju s pridelovalci kot promociji. Bolj kot v lokalnih skupnostih pričakujejo pomoč na državni ravni, da ne bi prihajalo do razlik med občinami. "Zadeve se je treba lotiti sistemsko in tako omogočiti enake možnosti razvoja," je dejal.

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Stane Klemenčič je opozoril, da je treba pomagati tudi pridelovalcem živil, še posebej malim kmetom, ki najtežje konkurirajo trgovskim centrom. Opozoril je, da v Sloveniji pridelana hrana nikoli ne bo mogla biti tako poceni kot uvožena, zato se kupci še vedno raje zatekajo po sadje in zelenjavo v trgovine. "Potreben je sistemski pristop, da se položaj uredi," je prepričan.

Takšnega mnenja je tudi župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa. "Glavni problem v Sloveniji je zavest glede tega, kaj jemo, treba pa je delati tudi na spoštovanju tistih, ki nam pridelujejo hrano," je dejal.

Martino Bavec z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede bolj kot pridelava skrbi vključevanje ekološko pridelane hrane v ponudbo v gostinstvu in turizmu. "Kljub temu da imamo že deset let zakonodajo, ki ureja, kako certificirati ekološke sestavine v menijih v gastronomiji, je trenutno od več tisoč gostinskih obratov v Sloveniji le 15 certificiranih. Od tega so le trije takšni, ki gostom ponujajo izključno ekološke surovine," je povedala.

Pri pridelovalcih je stanje boljše, zato dobava takšnih surovin ne bi smela biti problem. "Imamo že deset odstotkov vseh kmetijskih površin Sloveniji v ekološki obdelavi, več kot pet odstotkov je ekoloških kmetij, veliko je tudi uvoznikov, distributerjev in predelovalcev ekoloških surovin," je navedla.

Kot primer dobre prakse je županja Občine Kungota Tamara Šnofl izpostavila Hišo Denk, ki se ponaša tudi z Michelinovo zvezdico. "Vse sestavine kupujejo na lokalnem trgu, ne glede na ceno, in ljudje to znajo ceniti," je dejala.

Razprava in ulični festival sta potekala v okviru projekta Urbana zemljina za hrano, v okviru katerega so v Mariboru s ciljem dviga ravni samooskrbe med drugim vzpostavili nove urbane vrtove. Podžupanja Alenka Iskra je omenila tudi projekt vzpostavitve kolektivne blagovne znamke Naše najboljše, ki bo povezala Maribor, Dravsko dolino in Dravsko polje, Pohorje, Kozjak ter Slovenske gorice.