Mediji 5.8.2020 14:20

Leto dni po soglasju o združevanju Dnevnika in Večera nič novega

Ljubljana, 5. avgusta - Leto dni potem, ko je AVK prižgala zeleno luč, o združitvi časopisnih hiš Dnevnik in Večer ni znano nič novega. Eden od korakov naprej bi moral biti po napovedih storjen na skupščini Dnevnika, vendar takšne točke na dnevnem redu za konec avgusta sklicanega zbora delničarjev te medijske družbe ni.

Ljubljana.
Družbi Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik oz. Večer, sta napovedali združitev.
Foto: STA
Arhiv STA

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je soglasje združitvi časopisnih podjetij v novo združeno družbo z imenom DV mediji dala konec lanskega julija. Tako predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan kot direktor in solastnik Večera Uroš Hakl sta tedaj izrazila pričakovanje, da bo novo podjetje začelo delovati v prvem četrtletju letos.

Petan je sicer v eni od oddaj Radia Slovenija že tedaj opozoril, da je odločba AVK šele začetek dolgotrajnih in pravno zapletenih postopkov. Eden od korakov na tej poti je razdružitev delniške družbe Dnevnik, s katero pa morajo najprej soglašati njeni delničarji.

Razdružitev naj bi izvedli tako, da bi edicijo Dnevnik najprej izločili v hčerinsko podjetje. Novo podjetje z imenom Dnevnik d.o.o. bi se nato lahko združilo z Večerom, medtem ko naj bi preostale Dnevnikove edicije ostale na "materi" Dnevnik d.d., ki se ne združuje z Večerom, je Petan pojasnil julija lani.

Sklic skupščine s to točko dnevnega reda je takrat napovedal v nekaj mesecih, vendar ni uvrščena niti na letošnjo redno skupščino Dnevnika, katere glavni točki sta seznanitev s poslovanjem v lanskem letu ter imenovanje novih nadzornikov.

Skupščina Dnevnika bo 27. avgusta. Na njej naj bi po predlogu uprave med delničarje razdelili le slab odstotek od nekaj manj kot 5,4 milijona evrov bilančnega dobička za lani, kar bi pomenilo dividende v višini 17 centov bruto na delnico.

Malim delničarjem se zdi to premalo. Kot je za STA pojasnil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič, so zato vložili nasprotni predlog, po katerem bi Dnevnik letos izplačal dividende v višini osem evrov bruto na delnico. Če ta predlog ne bo sprejet, pa naj se dividend ne izplača, saj nizki zneski za male delničarje pomenijo zgolj stroške, je dodal.

Verbič je ob tem opozoril, da se je zakonski rok za razširitev dnevnega reda skupščine z morebitnim glasovanjem o razdružitvi Dnevnika že iztekel. Če bi točko s takšno vsebino kljub temu uvrstili na dnevni red, pa bi VZMD vložil izpodbojno tožbo.

Že pred časom so sicer zakrožile informacije, da naj združitve družb Dnevnik in Časnik Večer sploh ne bi bilo. Hakl je to danes zanikal. "Z naše strani volja in interes, da do tega pride, obstaja še naprej," je dejal za STA. O podrobnostih ni želel govoriti, je pa priznal, da so se postopki upočasnili.