Prvi mož Impola 2000 Kolmanič za STA: V primerjavi s konkurenco smo se v krizi odrezali dobro

Kolmanič pravi, da so upad povpraševanja začeli zaznavati že v zadnjem četrtletju lani, čemur so se nato prilagodili v prvih mesecih letošnjega leta, ki pa so se nato izkazali kot zelo dobri, saj so presegli vse načrtovane številke.

"V drugem četrtletju pa je tudi nas, tako kot celotno svetovno gospodarstvo, doletela kriza. V primerjavi s konkurenco smo se vseeno razmeroma dobro odrezali. Zaradi razpršenosti po trgih smo namreč nekoliko manj občutili zmanjšano povpraševanje," je dejal glavni izvršni direktor Impola 2000.

Kljub temu so v prvih petih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani beležili za desetino manjšo proizvodnjo in 15 odstotkov nižjo prodajo, kar pomeni 20 milijonov evrov čistih prihodkov manj.

Po Kolmaničevih besedah so se posli za avtomobilsko industrijo pri njih precej skrčili, če ne skoraj ustavili, a se je po drugi strani precej povečalo povpraševanje na področju farmacevtske in živilske industrije, tako da so ob polletju količinsko vseeno dosegli 93 odstotkov zastavljenega letnega načrta.

Glede na trenutne nepredvidljive razmere imajo v bistriškem predelovalcu aluminija pripravljenih več različnih scenarijev rebalansa finančnega načrta, Kolmanič pa pravi, da se v zadnjem mesecu vendarle vidijo premiki na bolje. "Mislim, da smo že dosegli dno krize, nova naročila namreč že prihajajo," je optimističen in pojasnjuje, da so pri njih proizvodne verige precej dolge, tako da že zdaj sprejemajo naročila za jesen, dobavni roki pa so okoli dva do tri mesece.

Upa tudi, da bodo vsi sprejeti evropski in nacionalni ukrepi za blažitev posledic novega koronavirusa spodbudili gospodarstvo, v pogovorih z dobavitelji in kupci pa se že potrjuje počasno okrevanje. Problem avtomobilske industrije je prav v tem, da se prepočasi prebuja, pravi Kolmanič in dodaja, da podjetja delajo v eni izmeni in z nižjo intenziteto. Vseeno v tretjem četrtletju pričakujejo, da ga bodo zaključili v pozitivnih številkah.

Impolova skupina je sicer ves čas epidemije delala nemoteno. Na čakanje na delo od okoli 1400 zaposlenih niso poslali nikogar, začasno so ukinili študentsko delo, prekinili so le nekaj posamičnih pogodb za določen čas. Zaposlene je najbolj prizadelo, da v sedanjih razmerah ne prejemajo variabilnega dela plač, saj pogoji za to niso izpolnjeni, a Kolmanič dodaja, da so bili precej radodarni pri izplačilu regresa.

Trenutna ohladitev poslovanja v Impolu tudi ni bila tako huda, da bi morali začasno prekiniti kakšno od že začetih investicij. Nemoteno tako nadaljujejo z vzpostavljanjem nove livarne v Šibeniku in z vlaganjem v projekte, ki jih že imajo sklenjene s svetovnimi velikani kot so BMW, Daimler ali Samsung. Nadaljujejo tudi nekatere večje remonte, saj želijo čas v obdobju nekoliko skromnejšega povpraševanja izkoristiti za nadgraditev zmogljivosti in nato čim prej ponovno zagnati proizvodnjo na polno.

"Nekih novih projektov pa zaenkrat ne načrtujemo," je povedal Kolmanič in dodal, da so naštete investicije vredne več kot 30 milijonov evrov. Dokončati jih nameravajo letos in naslednje leto.

Impol zaradi le rahlo zmanjšanega poslovanja prav veliko državnih protikoronskih ukrepov ni koristil. Vsem zaposlenim so izplačali krizni dodatek, s čimer so bili opravičeni plačila socialnih prispevkov, medtem ko ostalih ukrepov niso koristili. Tudi zato teh niso podrobneje analizirali, a v pogovorih z drugimi gospodarstveniki ugotavljajo, da je država gospodarstvu stopila nasproti in mu prisluhnila.

Ob tem Kolmanič deli mnenje s tistimi, ki menijo, da vsaka kriza prinese tudi kakšno dobro plat. Verjame, da bodo vsi evropski proizvajalci zdaj vendarle spoznali, da se bodo oskrbovalne verige morale spremeniti. Marsikatero podjetje se je v tem času ustavilo zaradi nedobavljenega materiala s Kitajske in drugih azijskih trgov. Upa, da bodo zato spoznali, da se je treba bolj povezati in se naprej oskrbovati znotraj trga.

V času zmanjšanega obsega proizvodnje so se lotili tudi racionalizacije in reorganizacije procesov, poudarek so dali likvidnosti, zalogam surovin in prodaji nepotrebnega premoženja. "Kriza nas je torej spodbudila k veliko stvarem, ki v času rasti niso bile v ospredju," meni Kolmanič.

Novi koronavirus jih neposredno skoraj ni prizadel, je še dodal, saj so v vsem tem času beležili le en primer okužbe, zaradi česar je moralo še pet ljudi v samoizolacijo, a so se zdaj že vrnili na delo. Za preprečevanje širjenja okužbe so sprejeli veliko ukrepov, zaposlene sproti obveščali in osveščali ter zagotovili vsa potrebna sredstva za zaščito.