V Hidrii kljub izboljšanju razmer v juniju in juliju previdni, fokus razvoj

Hidria deluje v sektorju avtomobilske industrije, ki je med bolj prizadetimi panogami zaradi pandemije covida-19, ohlajanje dejavnosti pa se je v sektorju poznalo že pred izbruhom zdravstvene krize.

Seljak je v pisnem pogovoru pojasnil, da je Hidria po manjšem ohlajanju avtomobilskega trga v letu 2019 celotno prvo četrtletje tega leta, vključno z marcem, ko je Slovenija sredi meseca že razglasila epidemijo covida-19, še vedno poslovala tako kot lani, istočasno pa "v zelo zahtevnih in kompleksnih razmerah sproti uvajala zaščitne ukrepe".

Proizvodnje in dobav niso ustavili niti za trenutek, s čimer so si po njegovem prepričanju utrdili položaj pri ključnih kupcih. Velika zahvala za ta dosežek gre, tako Seljak, vsem zaposlenim in poslovnim partnerjem.

Že z začetkom aprila pa je kot rezultat zapiranja gospodarske dejavnosti in javnega življenja na vseh ključnih evropskih trgih prišlo do radikalnega znižanja prodaje, je nadaljeval Seljak. Za preostanek leta v podjetju predvidevajo povprečen padec prodaje za okoli 20 odstotkov glede na enako obdobje lani. Približno enak padec prodaje glede na lani pričakujejo tudi na letni ravni. Se je pa npr. Hidrijina kitajska lokacija že z aprilom oz. majem vrnila na predkrizne ravni oz. je v teh mesecih že presegla lanskoletno prodajo.

Za celotno skupino Hidria, ki zaposluje nekaj manj kot 2500 ljudi, to z današnjega vidika po njegovih besedah pomeni, da bo letos namesto načrtovanih 260 milijonov evrov ustvarila 210 milijonov evrov prihodkov od prodaje.

Na vprašanje o sprejetih ukrepih v času koronske krize in glede koriščenja državnih protikoronskih ukrepov je Seljak povedal, da so takoj na začetku krize začeli z nujnimi internimi prilagoditvami poslovanja. Širšemu vodstvu so znižali tudi plače za 20 odstotkov. Ob tem so se posvetili znižanju ostalih stroškov in s tem zagotavljanju potrebne likvidnosti, pri čemer je po Seljakovih besedah pomembno pomagal tudi ukrep moratorija na odplačila glavnic kreditov in obresti.

V Hidrii so glede na nenaden velikanski padec naročil koristili predvsem ukrep čakanja na delo doma. "Ker naročil in posledično dela v času najgloblje krize enostavno ni bilo, nam je ta ukrep v največji možni meri omogočil pokritje stroškov plač čakajočih na delo doma namesto večjih odpuščanj," je navedel Seljak. V juniju so nato del zaposlenih vključili še v ukrep skrajšanega delovnega časa.

Spomnil je, da so skupaj s celotnim avtomobilskim sektorjem enotno pristopili do vlade z zahtevo za podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo še za mesec junij. Vlada je opozorilom in predlogom "modro prisluhnila" in s tem "zagotovila ohranjanje vseh zdravih jeder podjetij", je povedal.

"Nedvomno so bili vladni ukrepi relevantni in učinkoviti. Mora pa Slovenija na podlagi te izkušnje zdaj proaktivno dodelati ta mehanizem in svoj sistemski odziv na tovrstne krizne situacije," je prepričan Seljak, ki je glede na izkušnje v podjetju Hidria Bausch v Vaihigenu blizu Stuttgarta pri tem spomnil na učinkovit nemški sistem skrajšanega delovnega časa.

Ob drsenju v krizo so bili sicer v Hidrii vsak dan priča dodatnemu znižanju naročil. Maja so se nato razmere stabilizirale na zelo nizkih ravneh, junija in julija pa po Seljakovih besedah vsak dan dobivajo dodatna naročila.

"Žal pa to še vedno nikakor ne pomeni, da je kriza mimo. To le kaže na to, da bomo po velikih padcih med aprilom in junijem v juliju in avgustu dosegli 20-odstotni padec glede na lani, kar pa je še vedno zelo veliko. Resen izhod iz krize je še zelo daleč," je bil jasen.

Pri tem je opozoril, da gre pri teh podatkih za povprečje. "Delamo na številnih lokacijah doma in po svetu. Na določenih že dosegamo ravni lanskega leta, na drugih smo 30 odstotkov pod njimi," je ponazoril.

Da bi zagotovili prožnost za realizacijo trenutnih višjih naročil, načrtovanih dopustov ter sledenje zakonskim omejitvam, so se v Hidrii odločili, da začasno izstopijo iz sheme subvencij za julij in avgust. "V primeru nadaljevanja tako nizkih ravni naročil ali celo spet nižjih od septembra dalje pa bi bilo treba za zaščito delovnih mest znova koristiti subvencije," je napovedal Seljak.

Ob potencialnem negativnem razvoju lahko jeseni namreč spet pride do večjih padcev, zaradi česar bi bilo po njegovem prepričanju koristno ukrepe pustiti v veljavi vsaj še do konca leta. V takšnem kontekstu so namreč vsi izjemno previdni in ostajajo osredotočeni na zniževanje stroškov.

Na položaj v avtomobilski industriji je treba po Seljakovih navedbah gledati bistveno bolj celovito in poglobljeno. "Koronakriza je samo majhen del celote, seveda pa ne nepomemben. Določene procese bo zagotovo še pospešila," je dejal.

Vzporedno se, tako Seljak, že nekaj let odvija več procesov: hiter prehod v okolju prijazne avtomobile, s poudarkom na visoko učinkovitih in čistih dizelskih in bencinskih motorjih, ter hibridizacija in elektrifikacija vozil. Pomemben je po njegovem tudi prehod na nove poslovne modele delitvenega gospodarstva, zlasti v velemestih, kjer je trend souporaba vozil namesto njihovega lastništva. "A po zdaj videnem ta prehod očitno ne bo tako hiter, kot so si ga mnogi zamišljali," meni.

Izziv pomeni tudi "resna operativna in popolnoma funkcionalna razpoložljivost povezanih in avtonomnih vozil, ki se napoveduje v naslednjih desetletjih". "V tem smislu so pred industrijo mobilnosti velike, izjemne priložnosti. Seveda pa tudi kakšna grožnja," ocenjuje Seljak.

Kako so se na to odzvali v Hidrii? V skupini se s hibridizacijo in elektrifikacijo po Seljakovih besedah intenzivno ukvarjajo od leta 2005 naprej, na podlagi rednih sistemskih poslovnih načrtov.

"Te načrtujemo za deset in več let naprej. Posledično smo danes že aktivno vključeni v številne dobave za aktualne modele hibridnih in električnih avtomobilov. Istočasno pa smo v zadnjih dveh letih pridobili pomembne nove dogovore za inovativne in prebojne izdelke in rešitve prihodnosti, ki trajajo vse do leta 2030," je pojasnil Seljak. Izdelovati oz. izvajati jih bodo začeli v letih 2021/2022.

Pri tem je izpostavil več kot 300 milijonov evrov vreden lanski dogovor za dele hibridnih sklopov za znamki BMW in Mercedes-Benz, s katerimi bodo kmalu opremljena vsa njihova vozila.

Koronska kriza je po Seljakovem prepričanju šok oblika trajnostne krize. "Do vseh takih kriz pa prihaja zaradi našega nekontroliranega poseganja v naravo in njene procese ter rušenja naravnega ravnotežja. In to se nam zdaj maščuje," je navedel. Del rešitve vidi v mobilnosti z minimalnim oz. postopoma nikakršnim negativnim vplivom na okolje.

"Kriza bo zato te trende še pospešila. V Hidrii se tovrstnih izzivov veselimo, saj aktivno že danes sokreiramo rešitve zanje," je zatrdil.

Prodaja v segmentu elektromobilnosti v Hidrii po njegovih navedbah postopoma že dosega prodajo, ki je neposredno vezana na dizelske tehnologije. V številnih drugih primerih pa gre za rešitve, ki so ustrezne tako za avtomobile z visoko učinkovitimi pogoni z notranjim izgorevanjem kot za elektropogone.

Seljak je prepričan, da v Hidrii s svojimi inovacijami radikalno izboljšujejo dizelske tehnologije, ki po različnih študijah, ob upoštevanju celotnega energetskega cikla, postopoma že dosegajo ali presegajo blagodejen okoljski učinek električnih pogonov.

Na področju elektromobilnosti je namreč po njegovih opozorilih še kar nekaj izzivov, kot so problematična reciklaža litija, strateška občutljivost redkih zemelj kot ključne komponente za pogonske elektromotorje, zadostna razpoložljivost in cenovna konkurenčnost visoko sofisticirane elektropločevine in še kaj.

Glede investicijske dejavnosti je Seljak povedal, da so trenutne krizne razmere na kratek rok, to je v tem letu, vplivale na zmanjšanje oz. na zamik načrtovanih investicij. "Podobno kot je država pomagala pri premostitvi največje operativne krize z udeležbo na stroških dela s ciljem zaščite delovnih mest, bo zdaj izjemnega pomena, da sodeluje tudi pri stroških razvoja," je zato prepričan.

S tem namenom se z gospodarskim ministrstvom od samega začetka krize pogovarjajo in dogovarjajo o predvidoma vsaj 100 milijonov evrov vrednem paketu za ta namen za avtomobilsko industrijo. Paket je usmerjenem v razvojne projekte soustvarjanja prihodnje zelene mobilnosti.

Tako razvojno kot proizvodno je sicer trenutno ključen izziv skupine Hidria naložba v nadaljnjo širitev elektromobilnosti, ki jo načrtujejo za leti 2022/2023.

Hidria je v zadnjih letih prodala kar nekaj nejedrnih dejavnosti. V skupini avtomobilski segment tako po Seljakovih navedbah predstavlja 70 odstotkov celotne prodaje in je v zadnjem desetletju skrbel za konstantno dobičkonosno rast.

"Seveda se zdi v danih razmerah ta odstotek prevelik, saj je bil v tej koronski krizi preostali industrijski del bistveno manj prizadet," je ugotavljal. Strateško so v tem smislu vprašanja glede vnovične večje diverzifikacije poslovanja relevantna.

"Temu ustrezno bomo zato naš današnji portfelj deloma primerno uravnotežili. Istočasno pa se osredotočamo na rastoče niše v avtomobilski industriji in v njih še vedno računamo na veliko rast v neposredni prihodnosti," je sklenil Seljak.