1.7.2020 16:10

Slovenija po dostopnosti novih onkoloških zdravil v evropski sredini

Ljubljana, 1. julija - Udeleženci današnjega spletnega pogovora v organizaciji STAkluba o tem, kakšna je prihodnost zdravljenja bolnikov z rakom v Sloveniji, so osrednjo pozornost namenili dostopnosti novih onkoloških zdravil. Po besedah onkologinje Tanje Čufer je naša država glede tega v evropski sredini, možnost izboljšave pa je v dostopu do teh zdravil preko raziskav.

Ljubljana. Spletni pogovor v organizaciji STAkluba Slovenske tiskovne agencije o prihodnosti zdravljenja bolnikov z rakom v Sloveniji, sodelovali so državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, Jure Mikolič z oddelka za zdravila ZZZS, Tanja Čufer s katedre za onkologijo na ljubljanski medicinski fakulteti ter poslanka NSi in članica odbora DZ za zdravstvo Iva Dimic. Foto: STA

Ljubljana.
Spletni pogovor v organizaciji STAkluba Slovenske tiskovne agencije o prihodnosti zdravljenja bolnikov z rakom v Sloveniji, sodelovali so državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, Jure Mikolič z oddelka za zdravila ZZZS, Tanja Čufer s katedre za onkologijo na ljubljanski medicinski fakulteti ter poslanka NSi in članica odbora DZ za zdravstvo Iva Dimic.
Foto: STA

V Sloveniji je breme raka veliko ter se iz leta v leto povečuje, je opozorila Čuferjeva, ki prihaja s katedre za onkologijo ljubljanske medicinske fakultete. Kljub velikemu napredku na področju preventive, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja pri nas za rakom letno zboli okoli 15.000 ljudi. Od leta 2009 je rak v Sloveniji tudi vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah pa je na drugem mestu.

Čuferjeva je pojasnila, da je dobra plat dostopnosti novih onkoloških zdravil pri nas, da so vsa zdravila bolnikom slej ko prej dostopna. Težava pa je po njenih besedah v predolgem obdobju od registracije zdravila do takrat, ko je to zdravilo na razpolago tudi slovenskim bolnikom. V povprečju gre za obdobje okoli 400 dni. Opozorila je, da je mogoče do novih zdravil hitreje priti preko raziskav.

Med težavami zdravljenja slovenskih bolnikov z rakom je Čuferjeva omenila tudi predolgo obdobje od prvih simptomov bolezni do postavitve diagnoze. Pojasnila je, da se naša država tudi po preživetju raka uvršča v evropsko sredino. Poudarila je pomen preventive v boju proti raku, ki pa po njenih besedah ni zgodnje odkrivanje bolezni, ampak npr. opustitev kajenja.

Nujen pogoj za hitro in učinkovito uvedbo novega zdravila ali načina zdravljenja v onkologiji je visoko usposobljen kader, je tudi opozorila Čuferjeva. Po njenih besedah ni dovolj, da javna zdravstvena blagajna zagotovi denar za novo zdravilo, ampak je potreben tudi strokoven tim, ki bo to zdravilo prenesel v vsakodnevno uporabo, ter bo poskrbel, da bo v polni meri prišla do izraza učinkovitost zdravila.

"Rak je zelo zahtevna bolezen, zato potrebujemo ustrezen zdravstveni kader," je dodala Čuferjeva. Po njenih besedah bi morala Slovenija prevzeti vzorce zahodnoevropskih držav, ki imajo v onkologiji najboljše rezultate. Zavzela se je tudi za to, da bi imeli slovenski bolniki na voljo podatke o izhodih zdravljenja v posameznih ustanovah, kar bi jim bilo v pomoč pri izbiri zdravnika.

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je izpostavila tako pomen primarne preventive pri zmanjševanju pojavnosti raka kot zgodnjega odkrivanja bolezni s pomočjo presejalnih programov. Po njenih besedah se na ministrstvu zavedajo potrebe po organizacijskih in kadrovskih izboljšavah na vseh treh ravneh zdravstva. Poudarila je, da je boj proti raku med prioritetami zdravstvene politike.

Bregantova je opozorila na problem zagotavljanja dodatnih virov financiranja onkologije, še zlasti v času soočanja z epidemijo koronavirusne bolezni. Pri tem je spomnila, da je ministrstvo namenilo dodatna sredstva za nadgradnjo registra raka s kliničnimi podatki. Kot izziv na ravni Evropske unije pa je omenila preskrbo z onkološkimi zdravili, ki za farmacevtsko industrijo niso ekonomsko zanimiva.

Jure Mikolič iz oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pritrdil oceni Čuferjeve, da se Slovenija lahko pohvali z dobro dostopnostjo novih onkoloških zdravil. Opozoril je, da je obdobje od registracije zdravila do takrat, ko je to zdravilo na razpolago bolnikom, odvisno tudi od tega, kdaj proizvajalec zdravila posreduje vlogo, temu pa sledi 90-dnevni zakonski rok.

Poslanka NSi in članica parlamentarnega odbora za zdravstvo Iva Dimic, ki se je sama soočila z rakom, pa je poudarila svojo dobro izkušnjo z zdravstvenim sistemov v času zdravljenja. Po njenih besedah bi se morali slovenski politiki več ukvarjati s problematiko raka. Pri tem je spomnila, da je lani državni zbor dobil pododbor za spremljanje rakavih obolenj.