30.6.2020 13:10

Barjanski okarček po 10 letih ponovno v nekdanjem bivališču

pripravila Lea Udovč

Ljubljana, 30. junija - Na območju Naravnega rezervata Iški morost na Ljubljanskem barju zopet letajo metulji vrste barjanski okarček, ene najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Raziskovalci Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU so namreč to vrsto uspešno naselili na območje rezervata, kjer je bila nazadnje opažena pred 10 leti.

Ljubljana. Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje.
Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje.
Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje.
Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje.
Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje.
Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljansko barje.
Raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ponovna naselitev oziroma reintrodukcija barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju predstavlja aktivnost za reševanje barjanskega okarčka v osrednji Sloveniji in je eden prvih tovrstnih ukrepov tako v Sloveniji kot tudi širše, je pojasnila raziskovalka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Tatjana Čelik, ki je imela eno ključnih vlog pri projektu reintrodukcije.

Kot je pojasnila Čelikova, vrsta metulja barjanski okarček sodi med 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi, kjer je v zadnjih nekaj desetletjih izginilo kar 80 odstotkov populacije.

Vrsta je bila nekoč bolj razširjena tako v osrednji Sloveniji kot tudi na Ljubljanskem barju, a so jo nato neugodne življenjske razmere, nastale predvsem zaradi intenziviranja kmetijstva skorajda popolnoma iztrebile, tveganje pa povečujejo tudi podnebne spremembe. Danes tako na tem območju najdemo le še eno populacijo, ki ji grozi izumrtje.

S projektom reintrodukcije barjanskega okarčka so želeli nasloviti ta problem ter na območje Naravnega rezervata Iški morost ponovno naseliti to vrsto ter tako okrepiti edino živečo populacijo na Ljubljanskem barju oz. v osrednji Sloveniji.

Projekt se je začel junija lani, z naselitvijo 175 v gojilnici vzgojenih bub na Ljubljansko barje pa se je v začetku junija letos zaključila prva faza projekta. Kolik metuljev se bo iz bub izleglo, je sicer po besedah Čelikove odvisno predvsem od okoljskih dejavnikov. Do zadnjih dni junija se je po besedah Čelikove izleglo 168 bub, od tega vsaj 70 odstotkov uspešno. "Koliko od uspešno izleglih metulje pa se bo dejansko parilo in prispevalo k naslednji generaciji, pa letos še ne moremo vedeti," je pojasnila.

Potek reintrodukcije

Za namen projekta so na Raziskovalni postaji Barje vzpostavili posebno gojilnico z vso potrebno infrastrukturo za zagotavljanje pogojev, ki so čim bolj podobnim tistim v naravi. V šest insektarijev so namestili vegetacijo iz metuljevega naravnega okolja, posebne poplavne mize so skrbele za vzdrževanje vlažnosti ozračja, poseben sistem senčenja ter mrežaste stene insektarijev pa za ohranjanje naravne klime.

Iz izvorne lokacije na Ljubljanskem barju so raziskovalci nato odvzeli oplojene samice barjanskega okarčka ter jih, ko so v insektarijih izlegle jajčeca, vrnili v prvotno okolje. Razvoj metulja od jajčeca, prek gosenice do bube v insektarijih je od junija lani do maja letos potekal pod budnim očesom raziskovalcev.

V maju in juniju so od skupno 175 vzgojenih bub 20 bub prenesli v izvorno populacijo, preostalih 155 bub pa na mesto reintrodukcije na Ljubljanskem barju, kjer so predhodno vzpostavili poseben reintrodukcijski šotor. Ta je poskrbel za to, da so se samci in samice izleženih metuljev lažje našli in odložili nova jajčeca. Celoten postopek bodo ponovili tudi letos, je povedala Čelikova.

Dolgoletne raziskovalne izkušnje so prednost

Slovenska raziskovalka se sicer vrsti barjanski okarček posveča že zadnjih 25 let. Vrsta je bila tema njenega magistrskega in doktorskega dela, zato ji ta projekt pomeni veliko.

Dolgoletne izkušnje s to vrsto so po besedah Čelikove velika prednost, saj je za procese, kot je reintrodukcija, potrebno izjemno dobro poznavanje biologije vrste in ekoloških značilnosti izvorne populacije. "V 25 letih smo se tega naučili precej, zato smo se tega projekta tudi lahko in upali lotiti," je dejala Čelikova.

Pomen reintrodukcije za ekosistem

Kot je pojasnila Čelikova, je reintrodukcija proces, ki se ga naravovarstveniki poslužujejo v skrajni sili. Zaradi vpliva človeka, vedno večje urbanizacije in intenzivnega kmetijstva, namreč populacije v zadnjih desetletjih v naravnem okolju brez pomoči človeka ne morejo več preživeti in so na pragu izumrtja.

"Reintrodukcija je eden od načinov, da vrsto ali del njenih populacij rešimo pred izumrtjem. Hkrati pa ne pomeni le reševanja vrst, temveč celotnega življenjskega okolja oziroma ekosistema v katerem te vrste živijo," je pojasnila Čelikova.

Še posebej to velja za barjanske okarčke, ki so po besedah raziskovalke dobri indikatorji takšnih mokrotnih, s hranili revnih travišč. "Če bomo vzpostavili življenjsko okolje za barjanskega okarčka, ga bomo vzpostavili tudi za mnogo drugih skrajno ogroženih vlagoljubnih rastlinskih in živalskih vrst."

V Sloveniji sicer barjanski okarček ni edina ogrožena vrsta. Na rdečem seznamu je okoli 30 vrst dnevnih metuljev, od skupno 180, ki živijo v Sloveniji.

Barjanski okarček

Barjanski okarček je dnevni metulj iz družine pisančkov, razširjen je od Pirenejev na zahodu do severovzhoda Kitajske, Koreje in Japonske na vzhodu. V Evropi se pojavlja pretežno z izoliranimi populacijami.

V Sloveniji živita dva ekotipa populacij barjanskega okarčka, v dveh različnih življenjskih okoljih. Na Primorskem vrsta živi na suhih, zaraščajočih se travnikih na flišnih in apnenčastih tleh, v osrednji Sloveniji (Ljubljansko barje) pa na mokrotnih travnikih z modro stožko in bazičnih nizkih barjih.
Barjanskega okarčka varujeta Habitatna Direktiva in Bernska konvencija, v Sloveniji pa so vrsta in njeni življenjski prostori zakonsko zavarovani z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.

Za doselitev in ponovno naselitev barjanskih okarčkov so si raziskovalci Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU prizadevali v okviru projekta Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja - PoLJUBA, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.