Slovenija 29.6.2020 14:58

Umar: Ukrepi za zagon gospodarstva naj bodo usmerjeni v reševanje ključnih razvojnih izzivov

Ljubljana, 29. junija - Ukrepe za postopen zagon gospodarstva ter stabilizacijo gospodarskega in socialnega položaja po epidemiji covida-19 je treba po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) oblikovati tako, da bodo čim bolj usmerjeni tudi v reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije.

Ljubljana.
Graf gospodarskih gibanj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Trenutne razmere bodo kot posledica nujnih zaščitnih ukrepov močno vplivale na zmanjšanje gospodarske aktivnosti, hkrati pa tudi pokazale, da je Slovenija na nekaterih področjih, na katerih v preteklih letih ni sprejela ustreznih ukrepov ali je napredovala prepočasi, v času epidemije še ranljivejša, so zapisali na Umarju. Med temi področji so izpostavili velik delež prekarnih zaposlitev, sistemsko neurejenost dolgotrajne oskrbe, čakalne dobe v zdravstvu, pomanjkanje digitalnih spretnosti prebivalstva, administrativne ovire in dolgotrajnost nekaterih postopkov.

Kratkoročno so po navedbah urada absolutna prioriteta ukrepi za podporo delovanju zdravstvenega sistema, na gospodarskem področju pa ukrepi za blaženje posledic epidemije, ki bodo podprli podjetja in prebivalstvo pri premoščanju likvidnostnih težav zaradi izpada prihodkov in v največji možni meri zagotovili ohranjanje delovnih mest in družbenih potencialov.

Ukrepe za postopen zagon gospodarstva ter stabilizacijo gospodarskega in socialnega položaja pa je treba oblikovati tako, da bodo čim bolj usmerjeni tudi v reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije, ki jih je Umar analiziral v poročilu o razvoju 2020.

Med ključnimi dolgoročnimi razvojnimi izzivi Slovenije je Umar izpostavil pospešitev rasti produktivnosti z okrepljenimi vlaganji v raziskovalno-razvojno in inovacijsko dejavnost, digitalno preobrazbo in industrijo 4.0, znanje oziroma zagotavljanje ustrezno usposobljenih človeških virov, še zlasti t. i. znanj in spretnosti prihodnosti, ter infrastrukturo za digitalno povezljivost in trajnostni razvoj.

Prav tako so izpostavili prilagoditev demografskim spremembam z ustrezno ureditvijo sistemov socialne zaščite za zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev, storitev dolgotrajne oskrbe in dostojnega dohodka, zagotavljanjem zadostnega obsega delovne sile, okrepitvijo vseživljenjskega učenja in prilagajanja delovnih mest za daljše ostajanje v delovni aktivnosti in večjo vključenost starejših v družbo ter spodbujanjem zdravega načina življenja.

Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo bi morala država po Umarjevi oceni izvajati s pospešenim uvajanjem rešitev za bolj trajnostno mobilnost, uvajanjem nizkoogljičnih in krožnih poslovnih modelov, vključno z učinkovitejšim reševanjem problemov z odpadki ter bistvenim povečanjem zmogljivosti za večjo rabo obnovljivih virov energije, predvsem z učinkovitejšim umeščanjem projektov v prostor.

Krepitev razvojne vloge države in njenih institucij pa Umar predlaga z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravočasno prepoznavanje ter usklajeno in učinkovito naslavljanje razvojnih izzivov, izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja, prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov ob upoštevanju razvojnih izzivov.