Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša bogatejši za fonolaboratorij

Kot je mogoče prebrati v ZRCalniku, se fonolaboratorij ponaša z eno najsodobnejših oprem na Slovenskem in v tujini. "Ko smo začeli izbirati, katere naprave bi potrebovali pri svojem delu, se nam še ni sanjalo, da glavni vložek pri opremi fonolaboratorija ne bo tehnika, temveč znanje, in to znanje ljudi, ki so opremo postavljali, ter tistih, ki se bodo morali naučiti opremo uporabljati," so besede predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozme Ahačiča povzeli v ZRCalniku. "Na mikrofon znamke Neumann, ki je že štirideset let isti, so snemali The Beatles, Elvis, Rolling Stones, Pink Floyd, David Bowie, Bono, Coldplay in številni drugi, tudi Rihanna in Justin Bieber," je dodal.

Za fonolaboratorij je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša namenil 26.000 evrov, zvočno opremo pa sta postavila in uglasila strokovnjak za snemanje govora v filmih Grega Švabič in Vid Ahačič, ki kot zvočni inženir vodi zvočno produkcijo pri največjih filmskih koncertih in ozvočuje najboljše evropske orkestre.

Kot piše v ZRCalniku, je ena poglavitnih reči, ki jih velja poudariti glede opreme novega fonolaboratorija, da ne gre nujno za naprave, ki bi se jih razveselili na radiu. "V radijskem studiu je bistveno to, da je govor poslušalcem čimbolj razumljiv in razločen. Pri nas pa mora biti govor čimbolj verodostojen, čimbolj običajen. Mi hočemo s pomočjo programske opreme za analizo zvoka 'slišati' in izmeriti vse," pravi Ahačič.

O tem, kako se kaj izgovarja, se je bilo doslej s pomočjo zvoka lahko mogoče poučiti na Franu, in sicer v eSSKJ, kjer s klikom na simbol mikrofona zavrtiš posnetek besede, ki jo izgovori živi govorec. V novem fonolaboratoriju pa bodo s posnetki izgovora poskusili opremiti vse slovarske sestavke.

Nove pridobitve so se najbolj razveselili v Leksikološki, Dialektološki in Pravopisni sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, fonolaboratorij pa bo na voljo vsem, ki bodo z ZRC SAZU raziskovalno povezani.

Na inštitutu so se s snemanjem in analizo govora začeli ukvarjati že leta 1954. Kot je povedala vodja Dialektološke sekcije Karmen Kenda Jež, arhiv obsega na desetine že digitaliziranih magnetofonskih trakov ter prek 200 avdio kaset. Gradivo bo po njenih besedah zdaj mnogo lažje digitalizirati, analizirati, predvsem pa narediti dostopno tudi širši javnosti.

Fonolaboratorij pa bo pomemben tudi za raziskave sodobne slovenščine. Po besedah raziskovalca v Leksikološki sekciji Janoša Ježovnika za določanje formantov, tona, zvenečnosti in mnogo drugih značilnosti glasov ne potrebujemo več zapletenih tehnoloških rešitev, saj je kvalitetna programska oprema dostopna vsakomur. Težje pa je pridobiti res kvalitetne posnetke. Pridobljena oprema bo zato zelo prispevala k boljšemu poznavanju vseh zvrsti govorjene slovenščine.

ZRCalnik pa izpostavlja še simpatično podrobnost: fonolaboratorij so uredili v pisarni, kjer je nekdaj deloval Fran Ramovš ter obdržali celo enega njegovih stolov.

Drevišnja otvoritvena slovesnost bo potekala na dvorišču pred stavbo na Novem trgu 4, v primeru dežja pa na hodniku pred Prešernovo dvorano.