Podjetja 25.6.2020 7:51

V Sloveniji lani še vedno precej prevzemnih aktivnosti

Ljubljana, 25. junija - V Sloveniji je bilo lani kar precej prevzemnih aktivnosti. Uspešno je bilo zaključenih 15 prevzemov, še eden pa se je končal januarja letos. V vseh primerih je šlo za prevzemne ponudbe, v katerih je prevzemnik ponudil plačilo v denarju, izhaja iz poročila ATVP o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov za lani.

Ljubljana. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Foto: Domen Grögl/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Foto: Domen Grögl/STA
Arhiv STA

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je lani izdala 12 dovoljenj za prevzemno ponudbo. To pomeni tri manj kot v letu 2018, še vedno pa kaže na precejšnje prevzemne aktivnosti v slovenskem gospodarskem prostoru.

V večini lanskih zaključenih prevzemov šlo za prevzeme nejavnih družb, torej družb, s katerih delnicami se ne trguje na organiziranem trgu - takšnih je bilo 10, dve pa sta bili uvrščeni v trgovanje na Ljubljanski borzi. Med odmevnejšimi prevzemi v lanskem letu velja izpostaviti prevzem Sanolaborja s strani Salusa, družba Max Rent je kupila Celjski sejem, družba Ljubljanica je prevzela Namo, srbska AIK banka Gorenjsko banko, ciprska Hemiak Investments pa Perutnino Ptuj.

Upoštevajoč zgolj delnice, ki jih je prevzemnik pridobil v okviru prevzemne ponudbe, in ceno je bil največji prevzem v lanskem letu prevzem Perutnine Ptuj s strani ciprske družbe, ki jo obvladuje ukrajinski holding MHP. Vrednost v prevzemu pridobljenih delnic je znašala 16,3 milijona evrov.

Skupna vrednost delnic, pridobljenih v prevzemnih postopkih, za katere je ATVP v lanskem letu izdala dovoljenje, je za 12 prevzemov znašala 34,8 milijona evrov, za uspešno zaključene prevzeme pa 39,1 milijona evrov.

Poročilo ATVP med drugim vključuje tudi podatke o razmerah na trgu vzajemnih skladov. Lani se je nadaljevala konsolidacija poslovanja domačih družb za upravljanje. Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je imelo pet družb za upravljanje. Domače družbe za upravljanje so upravljale 100 vzajemnih skladov, med katerimi so prevladovali delniški skladi.

Premoženje vzajemnih skladov je konec leta 2019 znašalo 3,02 milijarde evrov in se je v primerjavi z letom prej povečalo za 542 milijonov evrov. Razlog za to je v rasti tečajev na svetovnih borzah in v manjši meri tudi v neto vplačilih, ki so lani znašala 82,6 milijona evrov.

Obseg čiste vrednosti sredstev vzajemnih skladov v upravljanju domačih družb za upravljanje je konec lanskega leta znašal dobre tri milijarde evrov, kar predstavlja 22-odstotno rast glede na konec leta 2018. Slovenski vlagatelji v vzajemne sklade še vedno izkazujejo razmeroma visoko nagnjenost k tveganju, saj so sredstva v delniških skladih predstavljala 61 odstotkov, sredstva v mešanih skladih pa 29 odstotkov vseh sredstev v upravljanju domačih družb za upravljanje.

Največji delež naložb vzajemnih skladov so predstavljale naložbe v lastniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev. Teh je bilo konec leta 2019 za 2,08 milijarde evrov, kar je predstavljalo 69 odstotkov vseh sredstev vzajemnih skladov, pri čemer je bilo dve milijardi evrov oz. 66 odstotkov vseh sredstev vzajemnih skladov, naloženih v lastniške vrednostne papirje tujih izdajateljev.